Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delinkvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor stori kaznivo dejanje: kaznovati delinkventa; enkratni, mladoletni, poklicni delinkvent; delinkvent iz navade; prevzgoja delinkventov
mladoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki (še) ni polnoleten: skrbeti mora za tri mladoletne otroke; delinkvent je še mladoleten
● zastar. mladoletni veter pomladni; zastar. pesnikove mladoletne pesmi mladostne; sam.: vzgojni zavod za mladoletne
naváda -e ž (ȃ) 1. nav. mn. kar dobi zaradi ponavljanja ustaljeno oblikoa) pri človeku: spoznal sem njegove navade;
težko je spremeniti vsakdanje navade / opustiti, pridobiti si določene navade odvaditi, navaditi se česa; ekspr. znebiti se slabih navad / privzgojiti otroku delovne navade b) nav. ekspr. pri živali: proučevati navade divjadi, medvedov c) ekspr. na posameznih področjih človekove dejavnosti: upoštevati plačilne navade;
poznati navade tržišča / prometne navade / posnemati tuje slikarske navade // navadno s prilastkom vedenje, obnašanje: čudaške, uglajene navade / človek mestnih navad / po svojih navadah se zelo razlikujeta 2. navadno v povedni rabi izraža, da postane kaj zaradi ponavljanja človekova značilnost: kajenje je njegova navada;
hoja v hribe mu je (postala) navada / imel je navado, da je vsakega pozdravljal / govoril je mirno, kakor je njegova navada // izraža stanje, za katero je značilna taka dejavnost: na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo / pitje kave mu je prešlo v navado / v navadi je, da se tako dela / proti svoji navadi me je danes poklical 3. v prislovni rabi, v zvezi iz navade izraža nagib, vzrok dejanja: kaditi, piti iz navade;
iz navade ugovarja / delinkvent, hudodelec iz navade 4. nav. mn., navadno s prilastkom kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: zapisati pustne navade;
mnoge stare navade izginjajo;
navade ob poroki, žetvi / zbirati ljudske navade; prim. ponavadi
recidíven -vna -o prid. (ȋ)
1. pravn. ki je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: recidivni delinkvent
2. med. ki se ponovi, ponavlja pri istem bolniku, ponavljajoč se: recidivne razjedenine
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delinkvènt -ênta tudi delinkvènt -énta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) prestopnik
delinkvêntka -e tudi delinkvéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) prestopnica
recidíven -vna -o (ȋ) zdrav. ~a bolezen ponavljajoča se
recidívni -a -o (ȋ) pravn. ~ delinkvent povratnik
recidívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Sta »delinkvent« ali »delikvent« pisni dvojnici?Zanima me, kateri izraz je pravilen oz. ga lahko uporabimo v strokovnem besedilu, delikvent ali delinkvent v smislu npr. 'mladoletnega prestopnika'? V SSKJ oz. Pravopisu je kot pravilen zapisan samo izraz delinkvent (v pomenu prestopnik), vendar najdem tudi pogosto rabo izraza delikvent (preverjeno na Gigafidi) v strokovnih, leposlovnih in drugih objavljenih besedilih. Kaj je torej pravilno in dovoljeno uporabljati, izraz delinkvent, delikvent ali celo oba omenjena izraza?
Število zadetkov: 10