Tiskanje

domoljúbje -a s (ȗ)
knjiž. ljubezen do doma, domovine: delo je opravljal iz čistega domoljubja; goreče domoljubje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

domoljúbje -a s, pojm. (ȗ) iskreno ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

domoljúbje -a s

ljubezen do doma, domovine

SINONIMI:

patriotičnost, patriotizem, rodoljubje, knj.izroč. domoljubnost, zastar. domovinoljubje, knj.izroč. domovinstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024

domoljȗbje, n. die Vaterlandsliebe, der Patriotismus, Cig., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

patriótičen -čna -o [ijo]; bolj ~ (ọ́) ~ govor rodoljuben, domoljuben
patriótični -a -o [ijo] (ọ́) ~a zavest patriotska zavest
patriótičnost -i [ijo] ž, pojm. (ọ́) rodoljubje, domoljubje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

patriotízem -zma m (ī)
1. ljubezen do domovine, naroda, države; rodoljubje, domoljubje: med vojno je bilo ljudstvo prežeto z velikim patriotizmom; slovenski patriotizem / ekspr. lokalni patriotizem veliko občudovanje, ljubezen do domačega kraja, pokrajine
// v 19. stoletju težnja po neodvisnosti naroda in lastni državi: sovražnik ga je preganjal zaradi patriotizma
2. v socializmu, v zvezi socialistični patriotizem prizadevanje za družbeni in politični razvoj svojega naroda in priznavanje enakih pravic drugim narodom: vzgajati mlade ljudi v duhu socialističnega patriotizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

patriotízem -zma [ijo] m, pojm. (í) rodoljubje, domoljubje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

patriotīzəm, -zma, m. domoljubje, rodoljubje, der Patriotismus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

pésništvo pésništva samostalnik srednjega spola [pésništvo]

1.

literarno ustvarjanje, katerega rezultat je pesem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pesnik

plamtèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) neobč., poud. ~a lica |močno pordela|; neobč. ~e domoljubje močno, veliko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.

plamtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s plamenom: ogenj ni ugasnil, a plamtel ni več / po hribih so plamteli kresovi
2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo plamti / pesn. njene oči so plamtele
3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njej je plamtelo navdušenje; v srcu je plamtel ogenj sovraštva / v očeh mu plamti veselje
// v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: plamteti od ljubezni; ves je plamtel od jeze, razburjenja, sovraštva
4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamtel je za svobodo
● knjiž., ekspr. na vrtu plamtijo vrtnice cvetejo z rdečimi cveti; knjiž., ekspr. lica ji kar plamtijo od sramu zelo je zardela

plamtèč

-éča -e:

plamteče bakle

plamteče domoljubje

hladila si je plamteča lica

gleda ga s plamtečimi očmi

prisl.: plamteče je utiral pot novim spoznanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 5. 2024.