domáčitiSSKJ -im nedov. (á ȃ)
1. prevajati tujo besedo v materni jezik: V drugi polovici 18. stoletja so islandski intelektualci v Københavnu sklenili, da bodo začeli sistematično domačiti tuje strokovno izrazje
2. jezikosl. prilagajati tujo besedo glasovni podobi maternega jezika: Imena valut v slovenščini praviloma pisno domačimo (prim. šiling, funt šterling, pezeta) E (↑)domàč

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

solíranje -a s (ȋ)
1. petje, igranje dela skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Glasbeniki so zaključili pripev in prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo, in pustil ton zveneti
2. pog. delovanje brez pomoči, upoštevanja drugih: V prepirljivi koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, le da doslej niso vedeli, komu bi se soliranje bolj izplačalo, in zato že leto dni tičijo skupaj E solírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vèčmédijski -a -o prid. (ȅ-ẹ́)
1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov: večmedijski projekt; večmedijska predstava; večmedijska razstava; Večmedijski umetnik je kljub prehajanju skozi različna umetniška polja, od klasičnega kiparstva do videa in performansa, ohranil svoj osnovni kiparski jezik
2. ki se nanaša na vsestransko predstavitev vsebine s predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka; multimedialni, multimedijski, večpredstavni, večpredstavnostni: Drugi največji slovenski operater mobilne telefonije uvaja novo storitev – večmedijska sporočila, ki omogočajo pošiljanje sestavljenih sporočil, zvokov, barvnih slik in spremnega teksta E iz vèč médijev

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

babyboom1 -a cit. [bêjbibúm] m (ȇ-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: Povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti E agl. baby boom iz baby 'dojenček' in boom 'eksplozija, nenaden porast'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácija

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kickboxing1 -a cit. [kígbôksing-] in kíkbôksing -a m (ȋ-ȏ)
šport, podoben standardnemu boksu, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi in nogami; kikboks: Imam vse naslove v mlajših kategorijah, dve zlati odličji s članskih SP, najboljša na stari celini sem bila celo v kickboxingu | Nosilec črnega pasu pri kikboksingu, evropski prvak v težki kategoriji te discipline, je nasprotnika ves čas udarjal z desnico v pleksus E agl. kickboxing iz kick 'brcniti' + boxing 'boks'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

láserskiSSKJ -a -o prid. (á)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

óptičniSSKJ -a -o prid. (ọ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

áfnaSSKJ -e ž (á)
znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: Posebni znaki, npr. afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki, so skriti čisto drugje, kot smo jih navajeni E po zgledu nem. Klammeraffe, prvotno 'opica obešalka', iz (↑)áfna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alergogéni -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
//
ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila
E nem. alternativfrc. alternatif iz (↑)alternírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

artefáktSSKJ -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bebop -a cit. [bíbop] m (ȋ)
stil v džezu po drugi svetovni vojni, za katerega so značilne drzne harmonske disonance in močno poudarjen ritem v osemosminskem taktu: Bebop je razbil harmonične in ritmične forme starejših oblik džeza in vnašal disonance, nepravilne ritme, nenavadne harmonije, fragmentarnost in improvizacijo E amer. agl. bebop, medmet pri petju jazza

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ)
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bolónjskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na enotni evropski sistem visokošolskega izobraževanja, ki predvideva medsebojno primerljivost študijskih programov: novi bolonjski programi; bolonjski sistem; Diplomiranci na prvi bolonjski stopnji imajo v svojem nazivu pred imenom napisano le dipl. (ne univ. dipl.), na drugi stopnji pridobijo naslov magister, na tretji pa doktor znanosti E po italijanskem mestu Bologna, kjer so leta 1999 ministri evropskih držav podpisali deklaracijo o reformi sistema visokošolskega izobraževanja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

bórzništvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z borznimi posli: Študentska borza na ekonomski fakulteti prireja drevi ob 19. uri drugi seminar borzništva v letošnji sezoni E (↑)bórznik

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

búto -a in butoh -a cit. [búto] m (ȗ)
sodobni ples ekspresionističnega značaja, po izvoru iz Japonske: Buto, ki se je po drugi svetovni vojni na Japonskem razvil kot odgovor na pretirano amerikanizacijo, je povezava med človekovo notranjostjo in zunanjostjo E agl. butohjap. butō iz bu 'ples' in 'korak'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

depresívnež -a m, člov. (ȋ)
depresiven človek; depresivec: V besedilih tako kot prenekateri drugi novorokovski depresivnež obupuje nad seboj in stanjem sveta E (↑)depresíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dílcati -am nedov. (ȋ) pog.
smučati: Medtem ko so drugi njegovi vrstniki raje dilcali po strminah, si je sam pozimi vselej rad privoščil tek na smučeh E (↑)dílca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

díler -ja in dealer -ja cit. [díler] m, člov. (í) pog.
1. (poulični) (pre)prodajalec, razpečevalec mamil: Resen diler bo pokvarjeno robo vrgel stran, kakšen drugi pa jo bo prodal za vsako ceno
2. (prodajni) posrednik: slovenski Fiatov diler; Pred kratkim sem v krogih priznanih stripovskih dilerjev spraševal po Zvitorepcu E agl. dealer iz (↑)dílati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dizájnerski -a -o prid. (á)
ki se nanaša na dizajnerje ali dizajnerstvo: dizajnerska oblačila; Ponoči mesto zaživi v povsem drugi luči: po ulicah se sprehajajo mladeniči, oblečeni po zadnji dizajnerski modi E dizájner

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

dónor -ja m (ọ́)
1. člov. med. kdor daruje svoje telesne organe ali spolne celice; dajalecSSKJ, darovalecSSKJ: Čeprav je v Aziji največ posmrtnih donorjev na število prebivalcev ravno v Singapurju, dve tretjini prebivalstva še vedno odločno zavračata možnost, da bi dali svoje organe
2. vet. žival, zlasti govedo, ki da spolne celice: živali donorji
3. kem. atom ali molekula, ki odda enega ali več elektronov drugi snovi: donor dušika; V vodnem tetraedru je osrednja vodna molekula vedno donor, sosednji dve molekuli pa sta akceptorja vodika v vodikovi vezi E agl. donorstfrc. doneur < lat. dōnātor iz dōnāre 'darovati'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

EEG -- in -ja [ẹẹgé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat.
1. snemanje razlik v električnih potencialih v možganih prek elektrod na površini glave; elektroencefalografija: Možgansko smrt (iz katere ni vrnitve, čeprav so drugi organi še vitalni) je mogoče ugotoviti s pomočjo preiskave EEG in nuklearne medicine
2. naprava za snemanje razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalografSSKJ: Psiholog in njegovi sodelavci so poskusnim osebam, ki so bile priključene na EEG, kazali čustveno nabite prizore in obraze
3. grafični prikaz razlik v električnih potencialih v možganih; elektroencefalogramSSKJ: Iz elektroencefalograma (EEG) zdravnik razbere, kateri deli možganov so v določenem trenutku aktivni E agl. EEG, kratica za e(lectro)e(ncephalo)g(raphy) 'elektroencefalografija'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: To ne bo vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode, za intelektualce, za managerje, za zdravnike, za profesorje
2. izključna pravica: Ekskluziva je po svoje prednost, saj v proizvodnji nisi več le eden izmed treh, po drugi strani pa morda tudi tveganje, zlasti če izdelek na trgu ne bi bil uspešen
3. kar je izjemno, posebno: Agencijski fotoreporterji poskušajo ujeti dnevne dogodke, pri čemer je pomembna ekskluziva E hrv., srb. ekskluzíva iz (↑)ekskluzíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

esdeêsovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Slovensko demokratsko stranko; SDS-ovski: Ni odveč podatek, da je večina železniških sindikatov in tudi državni sekretar na prometnem ministrstvu, torej njegov drugi človek, esdeesovska E SDS-ovski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

eselêsovski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Slovensko ljudsko stranko; SLS-ovski: Drugi eselesovski župan prihaja iz občine Duplek E SLS-ovski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

EÚ-jevski -a -o prid. (ȗ)
ki se nanaša na Evropsko unijo: Priložnosti razumljivo spremljajo tudi pasti: ne bo preprosto, evrski in drugi EU-jevski šoki še sledijo E iz kratice EU za E(vrópska) u(níja)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

evrokracíja -e ž (ȋ)
1. vodstvo Evropske unije: sedež evrokracije; prestolnica evrokracije; Šef evrokracije še ni razkril ukrepov, ki jih bo predložil najvišjim državnikom Unije
2. ekspr. uradništvo Evropske unije: Zlasti na drugi strani Atlantika se radi posmehujejo prenapihnjeni evrokraciji, od katere dobršen del odpade na prevajalce E nem. Eurokratie iz évro… + (↑)(biro)kracíja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

fast food1 -- -a in fastfood -a cit. [fást fúd-] m (ȃ, ȗ)
1. hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; hitra hrana, hitro pripravljena hrana: Na kmetijskem ministrstvu so pripravili projekt, s katerim hočejo namesto balkanskega fast fooda popularizirati morsko hrano
2. gostinski obrat, ki ponuja tako hrano: Gre za moderni in prefinjeni pariški fast food, v katerem so na voljo kruh in drugi domači izdelki, gostje pa se lahko odločijo tudi za postrežbo po gurmansko
3. kar na hitro zadovolji potrebe: Založniška industrija raste iz literarnega fast fooda, njeni avtorji so iznajdljivi žanrski rokodelci, ki izdelujejo ohlapne stavke in vsebinsko praznino E agl. fast food iz fast 'hiter' in food 'hrana'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

finišírati -am nedov. (ȋ)
1. šport. žarg. v zadnjem, odločilnem delu tekmovanja povečevati hitrost, tempo: Ko je začela finiširati in loviti prvakinjo, je nenadoma zavila s proge
2. pog. v zadnji fazi obdelovati s povečanim prizadevanjem za izdelanost, kvaliteto zaključne podobe: Opremljenost članka ni nujno delo avtorja prispevka, saj imajo končno besedo pri tem drugi, ki finiširajo podobo časnika E (↑)fíniš

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

grafítSSKJ -a m (ȋ)
napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: risati grafite; odstranjevanje grafitov; razstava grafitov; Grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja E it. graffiti, mn. od graffito, dobesedno 'vrezan, graviran', iz graffiare 'praskati' < vlat. *graphiāre iz lat. graphium 'pisalo'gr. grapheĩon

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik; gruzijščina: Iz radovednosti se je naučil tudi nekaj gruzinščine, pa tudi drugi manj znani jeziki so zbujali njegovo zanimanje E (↑)gruzínski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hípijevstvo -a s (ȋ) v drugi polovici 20. stoletja, zlasti v zahodnih državah
pojav mlajše generacije, katere način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: V mojih mladih letih je oče trmoglavo nasprotoval in kritiziral vse, kar je bilo novega, od rokenrola do hipijevstva E (↑)hípi

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ)
ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E lat. in vitrō 'v steklu'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

jakúza1 -e in -a m, člov. (ȗ)
pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza: Po drugi svetovni vojni je ustvaril gigantsko kriminalno združbo, ki jo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih v 500 skupin E agl. yakuzajap. yakuza iz nar. ya 'osem', ku 'devet', za 'tri', kar je najslabša kombinacija v japonski igri s kartami

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

japánka -e ž (ȃ) nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst; japonkaSSKJ: Prijateljici na obisku sem obljubila kavo v bližnjem zalivu, ker nisem vedela, ali se je pripravljena v japankah podati na dolgo požgano pot ob morju E hrv., srb. jàpānka iz Jápān 'Japonska'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kafìč -íča m (ȉ í) pog.
gostinski lokal, kjer se streže s pijačami in slaščicami; kavarnaSSKJ, kafeterija: posedati po kafičih; Ko sediš v kafiču ob cesti in opazuješ ljudi, ki hodijo mimo in jih ne poznaš, te eni zanimajo, drugi pa ne E hrv., srb. kàfīć iz kàfēfrc. café '(manjša) kavarna'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kampánjec -jca m, člov. (ȃ) pog.
kdor se kampanjsko uči: Nekateri so bolj kampanjci, drugi manj, vendar mislim, da je v zadnjem mesecu kljub izrednemu trudu, neprespanim nočem in celim litrom kave zamujena štiri leta težko nadoknaditi E univerbizirano iz kampánjski učênec

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

konkatedrála -e ž (ȃ)
pomožna cerkev drugi, predhodno obstoječi stolni cerkvi: Konkatedrala je po pomenu in časti druga cerkev v škofiji E nem. Konkathedrale, it. concattedrale iz (↑)kon… + (↑)katedrála

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kúki -ja in cookie -ja cit. [kúki] m (ȗ)
1. ploščato pecivo okrogle oblike iz nekvašenega testa z dodatkom čokolade ali sadja v koščkih: Moka, maslo, sladkor, jajca, pecilni prašek, oreščki ali čokoladni koščki so glavne sestavine za peko kukijev
2. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; piškotek: Kukiji funkcionirajo tako, da se z njihovo uporabo ciljanje oglaševalskih segmentov bistveno izboljša, služijo pa tudi za oceno različnih obiskovalcev strani E agl. cookieniz. koekje iz koek 'torta', neznanega izvora

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: lapati čisto cel čas; Nekaj jih je odsotno buljilo v stene, drugi so živahno debatirali med sabo ali pa samo lapali v prazno E (↑)lápa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

lobotomíja -e ž (ȋ)
1. v drugi polovici 20. stoletja opuščena zaradi osebnostnih sprememb, ki jih povzroča operacijska prekinitev povezav med čelno možgansko regijo in talamusom pri hudih psihičnih obolenjih ali bolečinah: frontalna lobotomija; Kako se človek po lobotomiji spremeni, je na svoje oči videla na prijateljici
2. ekspr. povzročitev otopelosti, ležernosti: Hrvaška je v tranzicijskih letih doživela neoliberalno lobotomijo kulturnega prostora E nlat. lobotomia iz gr. lobós 'pljučno krilo, jetrni reženj, uhelj' + tvor. od tomḗ 'rezanje'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

look -a cit. [lúk] m (ȗ)
izgled, imidž, videz: Renovacije so potrebne in jih uvajamo vsak dan: eden si omisli nov telesni look, drugi nove zobe, tretji nov avto, četrti novo ženo E agl. look

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

menjálniški -a -o prid. (ȃ)
ki se nanaša na menjalnico: menjalniški tečaj; menjalniški trg; menjalniško poslovanje; Menjalniške storitve ponujajo poleg bank še drugi menjalci, ki pa morajo skleniti pogodbo z banko E (↑)menjálnica

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

minimalízem -zma m (ī)
1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost
2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma
3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E agl. minimalism iz (↑)minimálen

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

mónitoring -a m (ọ̑)
1. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje količine kake snovi v drugi snovi: izvajati monitoring pesticidov v pitni vodi; monitoring emisij toplogrednih plinov; monitoring kakovosti zraka; Tovarna opravlja redni monitoring mejnih vrednosti emisij snovi v zrak
2. načrtno in stalno opazovanje in spremljanje kakega pojava, procesa: monitoring cen; Že od leta 2000 stalno izvajamo monitoring ptic, od leta 2001 dalje pa ob sodelovanju zunanjih izvajalcev tudi monitoring kakovosti vode in hidroloških parametrov E agl. monitoring iz (↑)mónitor

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

múltikulturálnost -i ž (ȗ-ȃ)
1. lastnost, značilnost multikulturnega; multikulturnost (1), večkulturnost (1): Kultnega svetovnega avtorja je odkril najprej kot avtorja scenarija za film Moja čudovita pralnica iz leta 1985, ki je prinesel v sodobno umetnost multikulturalnost pop kulture
2. soobstajanje več kultur različnih skupnosti na določenem ozemlju; multikulturnost (2), večkulturnost (2): problemi multikulturalnosti in ksenofobije; Srednjeevropsko multikulturalnost zelo občuti, saj se je rodila na Moravskem nemško govorečim staršem, po drugi svetovni vojni je kot begunka s konvojem Rdečega križa pribežala v Švico E po zgledu agl. multiculturality iz múltikultúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

našpônan -a -o prid. (ȏ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. napet, nategnjen: našponan jermen; Na stara leta se bo lahko hvalila, kako lepo postavo in našponano kožo je imela
2. ki je v stanju razvnetosti, vznemirjenosti: Pričakovanja za drugi album so bila našponana do skrajne možne točke
3. zvišan, dvignjen, povečan: V državah, kjer imajo cene tobačnih izdelkov zelo našponane, se hitro razvija tihotapljenje cigaret iz dežel, kjer so ti izdelki poceni
4. ki ima, vsebuje veliko točk, sestavin: našponan program; Bolj našponan urnik bi verjetno sploh ne bil več izvedljiv E našpônati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

néoimperialízem -zma [neoimperijalizəm] m (ẹ̑-ī)
težnja po novi ekonomski in politični delitvi sveta po drugi svetovni vojni: Svet je zaradi ameriškega unipolarnega neoimperializma postal bolj nevaren in še bolj razdeljen, ZDA pa manj varne in bolj ranljive kot kdaj prej E nem. Neoimperialismus, agl. neo-imperialism iz (↑)neo… + (↑)imperialízem

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

nèsemaforizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; Posebej so opozorili, da je nesprejemljiv promet po ulici, ki je na eni strani slepa, na drugi pa se konča z nepreglednim, nesemaforiziranim križiščem, ki ga pešci že zdaj težko prečkajo E (↑)nè… + (↑)semaforizírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

óskarjevec -vca m (ọ̑)
1. člov. kdor dobi nagrado oskar: zahvalni govor oskarjevca; Bosanski oskarjevec je že drugi režiser, ki je poskušal dokončati nedokončano trilogijo slavnega poljskega režiserja
2. živ. film, katerega avtor, soavtor zanj dobi tako nagrado: Za nastop v danskem oskarjevcu je bil tudi sam nominiran za oskarja E (↑)óskar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pánkerica -e in punkerica -e cit. [pánkerica] ž, člov. (ā)
pripadnica subkulturne skupine, katere način življenja se kaže v izrazitem nepodrejanju veljavnim družbenim normam: Pankerica je bila po eni strani glave pobrita, po drugi pa pobarvana modro E pánker

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

párčkanje -a s (ȃ) ekspr.
združevanje v pare, parčke, navadno zaradi priložnostnega ljubimkanja, spolnega združevanja: Na eni strani imamo opraviti z ločitvami, na drugi pa s parčkanjem osamljenih duš, saj verjamemo, da si vsak zasluži malce romantike E iz párčkati se iz (↑)párček

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

permisívnost -i ž (ȋ)
1. permisivni nazori, permisivna miselnost: Današnjo družbo po eni strani zaznamuje totalitarni model, po drugi pa popolna permisivnost
2. lastnost, značilnost permisivnega: Po novem bo širitev koncesionarstva odvisna le od permisivnosti posameznega ministra in zmožnosti zdravnikov, da gredo v ta izziv
3. popuščanje in neomejevanje: Pri nas vlada permisivnost, splošna družbena strpnost do alkohola E permisíven

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

picéta -e in pizzetta -e cit. [picéta] ž (ẹ̑)
majhna pica: Ob bazenu je tudi bar, ki gostom ponuja picete, sendviče in sladoled, toda Novogoričani se najraje prehranjujejo na drugi strani ograje, kjer poleg sendvičev in pic prodajajo burek, hamburger in hot dog E it. pizzetta iz (↑)píca

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

piškótekSSKJ -tka m (ọ̑)
podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi za možnost nadaljnje uporabe; kuki (2): Morda se bo kdo vprašal, kako spletni brskalnik ali strežnik vesta, kateri piškotek je pravi E (↑)piškót

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pòdimeník -a m (ȍ-í) rač.
zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podmapa: ustvariti podimenik; ime podimenika; Zahtevamo lahko tudi stiskanje kopiranih datotek v eno samo datoteko in iskanje izbranih datotek po podimenikih izvornega imenika E (↑)pod... + imeník

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pòdmápa -e ž (ȍ-ȃ) rač.
zbirka datotek, vsebovana v drugi, večji zbirki; podimenik: odpreti podmapo; shraniti v podmapo; Kadar je ciljna datoteka v kateri od podmap, moramo pred imenom napisati pot, kako pridemo do nje iz trenutne mape E (↑)pod... + mápa

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pòdprojékt -a m (ȍ-ẹ̑)
projekt v okviru drugega, večjega projekta: kratkoročni podprojekt; vodja podprojekta; Drugi podprojekt je gradnja transportno-logističnega in distribucijskega centra ob avtocesti, tretji podprojekt pa gradnja visokošolskega središča na območju sedanje vojašnice E (↑)pod... + (↑)projékt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pôlpúli -ja [pou̯puli] m (ȏ-ȗ)
tanjši pulover z višjim ovratnikom: Drugi ropar je bil kakih 10 cm nižji, bolj atletske postave, v temnih športnih hlačah in polpuliju z dolgimi rokavi, obut pa v temne čevlje E (↑)pol… + (↑)púli

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pomáka -e ž (ȃ)
gostejša, navadno hladna omaka, v katero se pomakajo jedi: Različni namazi, pomake in omake, zvitki in drugi slastni zalogaji odlično teknejo na družinskem izletu ali za nedeljski pozni zajtrk s prijatelji E (↑)pomákati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pòpkultúra -e in pòp kultúra -- -e ž (ȍ-ȗ)
kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E agl. pop culture iz pòp1  + (↑)kultúra

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

postênje -a s (é)
delno ali popolno omejevanje uživanja hrane z določenim namenom: skupinsko postenje; terapevtsko postenje; Za mano je drugi dan posta, za mnoge eden najtežjih v obdobju postenja, ko se telo še ni povsem sprijaznilo, da je brez hrane E (↑)postíti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pòstmodêrna -e in póstmodêrna -e ž (ȍ-é; ọ̑-é)
1. umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem; postmodernizemSSKJ: slovenska postmoderna; Veliko vprašanje je, ali je postmoderna predstavljala edino možnost izteka »dvojne spirale« nekdanjih avantgardizmov in tradicionalizmov
2. doba ob koncu 20. stoletja, za katero je značilna mnogovrstnost, raznovrstnost v umetnosti, kulturi, gospodarstvu, znanosti: Moderna je rešila sodobno družbo z ločitvijo Cerkve in države, postmoderna bo očitno morala rešiti problem ločevanja države in biznisa E po zgledu agl. postmodernism iz (↑)póst... + (↑)modêrna

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sálsa1 -e ž (ȃ)
1. ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske Amerike: učitelj salse; Opazovati domačine pri plesu salse, njihovo mimiko in gibe, je svojevrstna predstava
//
skladba za ta ples: Iz lokalov prihajajo zvoki salse, sambe, andske in mehiške glasbe

2. omaka iz različnih vrst zelenjave, navadno pikantna: Mehičani ponudijo salse skoraj k vsaki jedi E špan. salsa, prvotno 'omaka'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sámoukinítev -tve ž (ȃ-ȋ)
ukinitev samega sebe, brez vpliva, posredovanja drugega: Posamezna društva nimajo denarja za plačilo mentorjev, drugi vadijo v nezakurjenih prostorih, nekateri razmišljajo celo o samoukinitvi E sámoukíniti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sámozaposlêni -a -o prid. (ȃ-é)
ki se zaposli sam, v svojem podjetju: samozaposleni zavarovanec; samozaposlena oseba; Samozaposleni obrtniki opozarjajo, da jih k podražitvam v nekaterih primerih silijo drugi E sámozaposlíti se

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

second hand1 -- -a cit. [sêkənt hênd-] m (ȇ, ȇ)
prodajalna, trgovina z rabljenimi oblačili: Na sebi sem imel plašč, ki ga je mama kupila v second handu E agl. second hand '(iz) druge roke' iz second 'drugi' in hand 'roka'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E agl. skating iz skêjt

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

SMS -a in -ja in sms -a in -ja [esemès -êsa in səməsə̀] m (ȅ ȇ; ə̏) krat.
kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po mobilnem telefonu; esemes, message: poslati SMS; Moje nerganje je prekinjal glas gospodične na drugi strani, ki je mirno pojasnjevala, da bodo napako z nenehnim pošiljanjem enega in istega SMS-a poskusili čim prej odpraviti E agl. SMS, kratica za s(hort) m(essage) s(ervice) 'podpora za kratka sporočila'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

solírati -am nedov. (ȋ)
1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: Od štirih skladb je pri prvih dveh soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
//
peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: Priljubljeni frontman znane skupine že 30 let uspešno solira in ustvarja izvirno glasbo na svetovnih odrih

2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: Če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati E (↑)sólo

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

sòpostavítev -tve ž (ȍ-ȋ)
postavitev česa poleg česa drugega tako, da se pokažejo medsebojne podobnosti in razlike: Scenska sopostavitev urejenega sveta na eni in ruševin pravkar minule vojne na drugi strani je zgovorna E sòpostáviti

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

šít -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kar je nekakovostno, neuporabno, malo vredno, nepomembno: čisti šit; Zdaj verjamem v duhove, reinkarnacijo in ves ta šit
2. mamilo iz indijske konoplje; hašišSSKJ: Eni pijejo alkohol, drugi kadijo šit E agl. shit, prvotno 'govno'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

škorpijónSSKJ -a m (ọ̑)
1. člov. kdor je rojen v astrološkem znamenju škorpijona: V drugi polovici leta boste samski škorpijoni spoznali osebo, ki bo imela pomembno mesto v vašem življenju
2. živ. avtomatska pištola, ki strelja zlasti v rafalih: škorpijon z dušilcem zvoka; Na vprašanje odvetnika, kako ve, da naj bi imel obtoženi v roki prav škorpijona, je pojasnil, da orožje pozna, in je pištolo celo narisal E nem. Skorpion < lat. scorpiōgr. skorpíos

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

triádaSSKJ -e [trijada] ž (ȃ)
orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli; triletje, triletka (1): prva triada; zadnja triada; S skupnim poučevanjem športnega pedagoga in razredne učiteljice bi v prvi in drugi triadi devetletke dosegli večjo varnost pri pouku športne vzgoje E nem. Triadelat. triāsgr. triás 'trojnost, trojica' iz treĩs 'trije'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

vidžêjanje -a s (ȇ)
poustvarjanje videoprojekcije s tehniko urejanja, mešanja izvornih videoposnetkov, navadno med predvajanjem, izvajanjem glasbe: načini vidžejanja; Drugi del postavitve je namenjen izsekom vidžejanja, kjer oblikovalci s svojo lastno vizualno produkcijo spremljajo glasbeni nastop didžejev E iz vidžêjati iz vídžêj

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zajebáncija -e ž (á) vulg.
1. draženje, norčevanje; zafrkancijaSSKJ: ne dovoliti si zajebancije na svoj račun; Ne bi bilo prvič, da bi požrl zajebancijo tistega zoprnega tipa
2. neresno, šaljivo dejanje ali ravnanje: konec zajebancije; Če drugi nočejo, bova midva naredila kakšno zajebancijo za ljudi, če ne drugega, bova plesala na kamionu E hrv., srb. zajebàncija iz (↑)zajébati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zasolírati -am dov. (ȋ)
1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi ali tako, da so drugi le spremljava: Legendarni so trenutki, ko znani kitarist zgrabi za svojo kitaro in zasolira kot na velekoncertu pred petdesettisočglavo množico
2. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: S promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje E solírati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zatípek -pka m (ȋ)
napaka pri tipkanju: narediti zatipek; Že v naslovu, v drugi besedi imate zatipek E (↑)zatípkati

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zénovski -a -o prid. (ẹ̑)
ki se nanaša na zen, smer v budizmu, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve; zenbudistični: zenovski mojster; zenovski vrtovi; zenovska meditacija; Drugi sklop razstavljenih del sestavljajo podobe iz zasebnega življenja, kjer prevladuje umirjeno in čutno ozračje, nekakšna zenovska spokojnost tistih najmanjših, najmanj opaznih trenutkov življenja E (↑)zén

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

zgódbarski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na pripovedovanje, pisanje zgodb: zgodbarski prvenec; Knjiga je izpisana z osupljivo zgodbarsko veščino, ves čas na meji med čudenjem in bizarnostjo na drugi strani E (↑)zgódbar

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Število zadetkov: 84