drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.-Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci-Erj. (Torb.).
drȗžəc, -žca, m. 1) dem. drug; der Gefährte, C., Z.; der Mitarbeiter, der Geselle, C., Z.; — der Brautführer, C.; — 2) = drugec, drugi roj istega panja, Levst. (Beč.).
édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
glȃdež 1., m. 1) ein Werkzeug zum Glätten, der Glätter, Cig.; der Glättzahn, V.-Cig.; das Bügeleisen der Schneider, Gor.; suknarski gladež, die Tuchkarde, Cig.; — 2) gladež — pumpež (tako govore neko igro igraje: eden po mizi z roko gladi, drugi pa skuša po njej udariti), Kr.; — 3) die Mannstreu (eryngium amethystinum), Rodik-Erj. (Torb.); — die dornige Hauhechel (ononis spinosa), Jan., M., Medv. (Rok.); — die Kardendistel (carduus crispus), Št.-Cig.
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
kà, I. pron. 1) = kaj; ka kričiš? vzhŠt.; — (v vpraševalnih stavkih) denn: ka boš prišel? ka sem jaz to zapovedal? BlKr., jvzhŠt.; — ka-li, oder was? oder nicht? nekaj se tam kadi; ali kaj gori, ka-li? = brennt es? oder was mag sonst der Rauch bedeuten? ali bi mu rekla, ka-li? soll ich es ihm sagen oder nicht? — 2) = ki: ona najde škratca, ka je na ponjavi peneze sušil, Glas.-Cv.; — II. conj. 1) = da, dass; vem, ka —, vzhŠt.-C., Vest. I. 184.; — damit: dam ti to, ka si pomoreš, vzhŠt.-C.; — 2) = ker: kdo če drugi to storiti, ka sem sam, vzhŠt.-C., BlKr.
məzdà 1., -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča-Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
nakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. anschwellen, aufgehen (n. pr. o testu), Mur.; n. v ponvi, vzhŠt.-C.; — n. se: detelja in drugi preobjedni živež se nakrkne v želodcu, Poh.
odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).
prášiti 2., -im, vb. impf. 1) brachen; — 2) = drugi pot kopati vinograd, BlKr.; — prim. 2. praha.
prekópati 1., -kǫ́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. 1) durchgraben; p. jez, Cig.; p. pot, ogenj, den Weg, das Feuer abgraben, Cig.; — canalisieren, Jan. (H.); — zemljo p., die Erde aufhacken, locker machen; ves vrt so prekopali, pa zaklada niso našli, jvzhŠt.; — durchbohren: z žreblji p., Skal.-Let.; — 2) von neuem graben, umgraben; p. potoku strugo; p. vinograd (o drugi kopi); — p. mrliča, den Todten anderswohin begraben.
prestǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) mit einem Tritt durch etwas hindurchdringen, etwas durchtreten: p. kaj, Cig.; — 2) den Fuß verrücken, einen Tritt thun; z desno nogo ne morem p.; tudi: p. se; popotnik se komaj prestopi, der Wanderer macht kaum einen Schritt, Erj. (Izb. sp.); — 3) anderswohin treten, umtreten, übertreten; p. na levo stran; — (fig.) p. k drugi veri; — übergehen, fortschreiten: k drugemu predmetu p., Cig.; — p. se, die Stehplätze wechseln, Cig.; — 4) über etwas treten: p. črez prag, črez mejo; — überschreiten; p. prag, mejo; — über etwas hinausgehen, übertreten, überschreiten (fig.); postavo, mero p.; pooblastilo, povelje p.; — 5) p. se, fehltreten, Mur.-Cig.
rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
strȃn, -ȋ, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.-Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.-Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.-Valj. [Rad]).
vláčiti, -im, vb. impf. 1) ziehen, schleppen; drva v. z gore; — v. se, sich mühsam schleppen; — v. se, herumstreifen, sich herumtreiben; v. se s fanti (o dekletih), unerlaubten Umgang pflegen; — 2) eggen; eden orje, drugi vlači; — v. ral, Dict.
bȋłnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).
črčáti, -ím, vb. impf. 1) zirpen, Mur., Cig.; kobilice črčijo, Glas.; zwitschern, Cig., Krn-Erj. (Torb.); vesne črčijo, kadar po noči gredo, ali kakor drugi pravijo, hreščijo, Krn-Erj. (Torb.); z veseljem črčijo otroci v učilnico, SlN.; schrillen, Jan.; — 2) prasseln, Cig.; — 3) rieseln (wie z. B. wenn der Same aus den Kapseln fällt), C.; — prim. cvrčati.
dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.
dobȋtək, -tka, m. 1) = dobiček, Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik., Trub.; želeti nepoštenega dobitka, Dalm.; za svojega dobitka in užitka voljo, Krelj; — 2) der Gewinst: vsi teko, ali le eden sam dobitek vzame, Dalm.; prvi, drugi dobitek (pri tekmanju, srečkanju i. t. d.), nk.; tudi: dobítək.
domačeváti, -ȗjem, vb. impf. das Haus zu hüten pflegen, (n. pr. ob nedeljah, kadar so drugi pri božji službi), Jarn.
drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
drkáč, m. der Laufbursche: črednik ima dva mlada pomagača, eden je poganjač (Treiber), a drugi drkač, Notr.
drúgikrat, adv. = drugi krat, zum zweitenmale; — ein anderesmal (nam. drugkrat); druge krate, anderemale, sonst.
dúplọ, n. die Höhlung, Cig. (T.); die Baumhöhle, Cig., Rib.-Mik., Št., Gor.; drugi ptiči so po duplih skriti, Zv.; — die Erd- oder Felsenhöhle, C.; d. v pečevju, Dict.; — das Aschenloch unter dem Herde, Mariborska ok.-C.
gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.-C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.-DSv.; gorša dekleta, Npes.-Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
hítrnik, m. poseben hlebček, ki se o peki prej speče nego drugi, Gor.
hrbətína, f. = hrbtina, C., Z.; Drugi ljubijo glavino Ino tudi hrbetino, Danj. (Posv. p.).
izíti, izídem, izšə̀ł (izášəl, Krelj, izə̀šəł, C.), vb. pf. 1) herausgehen, hervorkommen, Cig., Jan.; kadar nečisti duh od človeka izide, Krelj; aufgehen, Cig.; solnce je izešlo, Dalm.; prim. Cv. VIII. 4.; — erscheinen, (o knjigi), ergehen (o ukazu), Cig., Jan., nk.; izešel je drugi zvezek, Cv.; — 2) i. se, einen Ausgang nehmen, ausfallen; i. se po sreči, gut, glücklich enden; geschehen, in Erfüllung gehen; izidi se volja tvoja; kako se je izašlo ("zašlo") ali zgodilo? Krelj; izešlo se je, es ist in Erfüllung gegangen, C.; v tem pomenu tudi: iziti, Cig.; — 3) i., ausreichen: ravno je izešlo, jvzhŠt., (po nem. "ausgehen").
iztę́gati, -gam, -žem, vb. impf. ad iztegniti; ausstrecken, Jan.; dva sv. Janeza sta: eden dan krči, drugi ga izteže, Notr.-Erj. (Torb.); jezike i., übel nachreden, Z.; i. se, sich strecken, Z.
klę́ti, kółnem, vb. impf. 1) fluchen; eden moli, drugi kolne; k. s hudičem, s šentom, itd., solche Worte aussprechend fluchen, C.; k. koga, jemanden verfluchen, fluchend schelten; očeta, mater k.; — 2) k. se, schwören, schwörend betheuern, Dict., Cig., C.
látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
múzəc 2., -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.-Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
najèm, -ję́ma, (tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.-Valj. (Rad).
napǫ́tən, -tna, adj. 1) auf dem Wege befindlich: kmetje ob cesti in drugi napotni ljudje, Jurč.; — 2) im Wege stehend, hinderlich, Mur., C.; napotne misli in želje zravnovati, Vrtov. (Vin.); anstößig, Cig.
nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.-Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.-Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
novíca 1., f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.-Mik.; sklanja se navadno le drugi del (prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.-Mik.
obréči, -réčem, vb. pf. 1) versprechen, Cig., Glas., Vrt., Zora, Levst. (Zb. sp.), v Brkinih-Erj. (Torb.); — ansagen: za drugi dan je bil obrečen velik shod, LjZv.; — 2) ausrichten, verleumden, Cig., Jan.; hudo o. koga, Dict.; obrečena nedolžnost, Ravn.; skrivaj o., Škrinj.-Valj. (Rad).
orẹ́hovəc, -vca, m. 1) der Nussbaumstamm, das Nussbaumholz, Mur.; — 2) der Nussstrudel: smetanci, orehovci ali kaki drugi "štruklji", LjZv.; — 3) neka rastlina, Spodnja Idrija-Erj. (Torb.); der Steinklee (melilotus officinalis), C., Medv. (Rok.).
oskrbník, m. 1) der Besorger, der Pfleger, der Verwalter, Cig., Jan., nk.; graščinski o., der Herrschaftsverwalter, Cig., Jan.; oskrbniki njegovega kraljestva, Škrinj.-Valj. (Rad); — der Curator, Cig., Jan.; o. kake zapuščine, Cig.; duhovni o., der Seelsorger: izpovedniki in drugi duhovni oskrbniki, Guts. (Res.); — 2) der Verpfleger, der Versorger, Cig.
pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.-Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave (nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.-Vest. (III. 126.).
plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.
pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
popriję́ti, -prímem, vb. pf. 1) Hand anlegen, zugreifen; poprimi! zdaj eden zdaj drugi poprime; za delo poprijeti, sich an die Arbeit machen; — erklammern, erpacken; p. besedo, das Wort ergreifen, Cig.; p. koga za odškodbo, seinen Regress bei jemandem nehmen, Cig.; — zusammenfassen, Cig.; — 2) p. se česa, Hand an etwas legen, sich daran machen; p. se dela, sich einer Arbeit unterziehen; p. se prilike, die Gelegenheit benützen, Cig.; sich annehmen, sich befleißigen, Cig.; sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se poljedelstva, nk.; p. se koga, sich jemandem zugesellen, sich an jemanden hängen, Cig.; p. se mnenja, einer Meinung beitreten, Cig.
posę̑bnik, m. = posebnež: jaz se tako oblačim kakor drugi, ker me je sram posebnik biti, Škrb.
posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.-Cig.
prẹ̑dnji, adj. der vordere, Vorder-; prednja stran, die Vorderseite; der Vordergrund eines Gemäldes, Cig. (T.); prednji zobje, die Vorderzähne; prednja vojska, die Avantgarde, Cig., Jan.; prednja straža, der Vorposten, Cig., Jan.; prednji oltar, = veliki oltar, der Hauptaltar, Mur.; prednja moka, das Mundmehl, Cig.; prednja izba, das Vorzimmer, Cig., Jan.; prednji želodec, der Vormagen, Cig. (T.); prednji rek, der Vordersatz, Cig. (T.); prednji sklep, der Prosyllogismus, Cig. (T.); — der Zeit nach vorausgehend, der erste: prednji dan sva nakladala, drugi dan vozila, Levst. (M.); prednji roj, Gol.
premétati 1., -mę́čem, I. vb. pf. durch Werfen an einen andern Ort schaffen, überwerfen; p. kaj iz enega kota v drugi kot; žito p., das Getreide durchschaufeln, Cig.; vse sem premetal po sobi, pa nič nisem našel; — II. premẹ́tati -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. = premetavati, Z., Dol.-Levst. (Zb. sp.); premetaje vnanjo nogo hoditi, premetaje hoditi (mit Übertreten), Telov.
primèr, -mę́ra, m. 1) das Beispiel, Mur., Cig., Jan.; p. trdote v drugi stopinji, ein Beispiel der zweiten Härtestufe, Erj. (Min.); za p., beispielsweise, Cig. (T.); s primerom razjasniti, exemplificieren Cig. (T.); na primer (= n. pr.), tudi: na prímer, zum Beispiel, Cig., Jan., nk.; — 2) = primera 2), Cig.
púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; (hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
razlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) trennen, scheiden, absondern; (drugi me čejo) z ljubim razločiti, Npes.-K.; — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — r. se, scheiden, auseinandergehen, Cig.; po tem pomenku sta se poslovila in razločila, LjZv.; — r. se z detetom, entbunden werden, Cig.; — 2) unterscheiden; modro od zelenega r.; erkennen: v temi nisem mogel razločiti, kdo je bil; — 3) entscheiden, Cig. (T.); boj r., Npes.-Cig.; v imenu vsega naroda r. kaj, Vod. (Izb. sp.).
rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; (math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.-Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.-Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
sȃm, sáma, adj. (pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.-Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.-Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.-C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.
spọ̑li, adv. = spolu, zur Hälfte, halbpart; na spoli imeti kaj, BlKr.-Mik.; spoli orati (če eden zrnje, drugi njivo da), sadje takega drevesa, ki na meji stoji, gre sosedoma spoli, vzhŠt.-Vest.
svójəc, -jca, m. 1) der Seinige (Meinige, Deinige etc., prim. svoj), der Angehörige, Jan., nk.; z lakoto krotičil je celo ljudstvo, pa ravno tistikrat svojce čudno preživi, Ravn.-Valj. (Rad); Bog čuje nad svojci, Gott beschützt die Seinigen, C.; njih roditelji ali otroci in drugi svojci, Levst. (Nauk); okrožili so jih svojci, Jurč.; maščevati se nad bratom, rodbenikom ali svojcem, Navr. (Let.); ni obdolženčevih svojcev, DZ.; — 2) der Freie, ein freier Herr, V.-Cig.
ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.-C.