Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024
drúgi2 -ih
m mn.,
mn. v sin. nizu nedoločene osebe, stvari kot celota, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu
drúgi3 -a -o
prid. ki v kaki skupini, celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje GLEJ ŠE SINONIM: tujiGLEJ ŠE: prečkati,
povedati,
noseč,
mrtev2,
drugje,
drugačen2,
alias,
umreti,
umreti,
umreti,
umoriti,
onstranstvo,
onkraj2,
onkraj1,
jaz1,
drugače1
drúgi4 -a -o
štev.GLEJ SINONIM: naslednjiGLEJ ŠE: sodišče,
potenca,
podbradek,
leto,
drugič,
drugič,
študij,
spol,
sklon,
rodilnik,
plemstvo,
drugič,
drugič,
drugič,
drugič
dvójnik -a
m1.
kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti 2.
film.,
gled. kdor nadomešča pravega igralca v prizorih, ki zahtevajo kako posebno spretnost ali znanje 3.
drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: duševni dvojnik
ónstran1 prisl.1.
mestov. prostor. prisl. zraža, da kaj obstoji, poteka, se dogaja na drugi strani česa 2.
smer. prostor. prisl. izraža, da je cilj premikanja na drugi strani česa
oponášati -am
nedov.1.
koga ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drugi 2.
koga ravnati, govoriti tako, kot ravna, govori kdo drugi z namenom smešiti, žaliti ga
prebírati -am
nedov.1.
kaj večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti 2.
kaj s prsti se dotikati, prijemati predmete, ki so razvrščeni drugi ob drugem, drugi za drugim 3.
kaj odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo
preložíti -ím
dov.1.
kaj z dviganjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj na koga narediti, da postane kdo drugi deležen česa, navadno težkega, neprijetnega 3.
kaj z glagolskim samostalnikom določiti drugi, poznejši čas za uresničitev česa
prepustíti -ím
dov.1.
kaj komu narediti, da namesto osebka kdo drugi dobi kaj, do česar ima osebek določeno pravico 2.
kaj čemu dopustiti, da namesto osebka kdo drugi, kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj
prepúščati -am
nedov.1.
kaj izraža, da kaj s svojimi lastnostmi omogoča prehod česa skozi sebe 2.
kaj komu delati, da namesto osebka kdo drugi dobi kaj, do česar ima osebek določeno pravico 3.
kaj čemu dopuščati, da namesto osebka kdo drugi, kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj
umakníti se in umákniti se -em se
dov.1.
komu izraža, da se kdo premakne, odide z določenega mesta, položaja, da se kdo drugi lahko neovirano giblje, premikaSINONIMI:
ekspr. iti s poti, zastar. ukloniti se s pota
2.
komu izraža, da se kdo premakne, odide z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drugi pride nanjSINONIMI:
ekspr. dati prostor, ekspr. napraviti prostor, ekspr. narediti prostor
3.
izraža, da kdo zapusti kak kraj, prostor z določenim namenom
zamenjeváti -újem
nedov.1.
kaj za kaj delati, da na mesto česa, kar je v lasti koga, pride kaj drugega iste vrste 2.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega iste vrste 3.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega, to pa na njegovo mesto 4.
koga delati, da pri kakem opravilu, dejavnosti kdo drugi dobi, prevzame njegovo mesto, položaj 5.
koga za koga/koga s kom za koga misliti, da je drugi, kot je v resnici
adligát -a
m biblio. kar je privezano h knjigi
akumulátor -ja
m1.
priprava za shranjevanje električne energijeSINONIMI:
elektr. akumulatorska baterija
2.
teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh
asimilácija -e
ž1.
vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti 2.
biol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine 3.
jezikosl. prilagajanje ene vrste glasov drugi
blízuzvóčnica -e
ž jezikosl. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi
cenêje nač. prisl. izraža, da je cena, ki je v zvezi z imenovanim dejanjem, stanjem, nižja od določene primerjane ceneSINONIMI:
po nižji ceni,
za nižjo ceno,
cenejše
ceponóžec -žca
m zool. v morju in sladkih vodah živeči droben planktonski rakec
cool -a [kúl]
m glasb. stil v jazzu po drugi svetovni vojni, za katerega je značilna umirjenost melodije in harmonska bogatost
čeljústkar -ja
m obrt. sveder za vrtanje lukenj v čeljusti grabelj
člének -nka
m1.
gibljivi stik dveh ali več kosti, navadno prstnih 2.
jezikosl. besedna vrsta, ki v kakem stavku zamenjuje ves drugi stavek
deportácija -e
ž prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drugi, oddaljeni kraj
dohájati -am
nedov.koga iti enako hitro kot kdo drugi; biti komu, čemu enakovreden
dostojánstvenik -a
m kdor ima visok družbeni položaj
drsína -e
ž strojn. ploskev strojnega dela, po kateri drsi drugi del stroja
drúgec -gca
m čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu
drúgič prisl.1.
zapored. prisl. izraža, da je dejanje pri ponavljanju na drugem mestu 2.
drug. čas. prisl. izraža, da se bo dejanje zgodilo ob drugi priložnosti
drúgorojênec -nca
m sin, ki se rodi drugi po vrsti
dušljívec -vca
m bojni plin, ki kvarno deluje na dihalne organe
ekstáza -e
ž duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugi, zelo osrečujoč duševni svet
epifít -a
m bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo
fébruar -ja
m drugi mesec v letu
hotéti hóčem
nedov.1.
z nedoločnikom izraža voljo, željo osebka, da sam uresniči dejanje 2.
z odvisnim stavkom izraža voljo, željo osebka, da kdo drugi uresniči dejanje 3.
kaj imeti voljo, željo, zahtevo po čemSINONIMI:
publ. kazati težnjo po čem
4.
v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi
hríbi -ov
m mn.,
mn. v sin nizu svet, ki je glede na drugi svet mnogo višji in hribovit
intelektuálec -lca
m kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno deloSINONIMI:
publ. duševni delavec,
publ. mentalni delavec,
knj.izroč. razumnik,
publ. umski delavec
izgubíti -ím
dov.1.
kaj izraža, da kdo nehote, nepričakovano pride v položaj, ko ne ve, kje je določena stvar 2.
kaj izraža, da kdo pride v položaj, stanje, ko pri njem ni več določene stvari, lastnosti, možnosti razpolaganja s čimSINONIMI:
neknj. pog. priti ob kaj
3.
kaj/v čem/pri čem izraža, da je kdo neuspešen v tekmovalnem delovanju dveh nasprotnih straniSINONIMI:
biti poražen, publ. beležiti poraz
GLEJ ŠE: zmagati,
nerazsoden,
nerazsoden,
oglušeti,
omedleti,
omedleti,
oslabeti,
oslepeti,
plešast,
razburiti se,
spregledati,
umreti,
ustrašiti se,
zaljubiti se,
zaposlitev,
zaposlitev
izločíti in izlóčiti -im
dov.1.
kaj narediti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto 2.
koga pri preverjanju sposobnosti, zmožnosti koga oceniti, da kdo za kaj ni primeren, sposoben
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: izločiti neznanko
izmalíčiti -im
dov.kaj spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativnoSINONIMI:
deformirati,
zmaličiti,
publ. izkriviti,
ekspr. iznakaziti,
knj.izroč. izobličiti,
ekspr. pokvariti,
ekspr. pokvečiti,
star. popačiti,
publ. potvoriti,
knj.izroč. razobličiti,
star. razoblikovati,
ekspr. skaziti,
ekspr. skrivenčiti,
ekspr. skrotovičiti,
ekspr. skvečiti,
ekspr. spačiti,
slabš. spakedrati,
ekspr. zmrcvariti,
ekspr. zverižiti
izmenjáva -e
ž dejanje, pri katerem si dve strani druga drugi kaj pošljeta, dasta, sporočita
izstópati -am
nedov. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi
jáhati -am
nedov.1.
premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi 2.
na čem sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani
jàz1 jáza
m knj.izroč. posameznik kot zavestni subjekt vsega doživljanja
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: drugi jaz
kríž1 -a
m1.
priprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drugi čez drugega, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva 2.
igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa 3.
pomor. drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jambor navzgor
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: kljukasti križGLEJ ŠE SINONIM: težavaGLEJ ŠE: sistem,
sistem,
razvršje,
odpovedati se,
odpovedati se,
odpovedati se,
obupati,
obupati,
obupati,
joj2,
avtomobil
légati -am
nedov.1.
nameščati se, spravljati se v vodoravni položaj 2.
s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini 3.
s prislovnim določilom,
knj.izroč. pojavljati se, nastopati na površini
levítev -tve
ž odstranjevanje, slačenje pretesne vrhnje plasti kože
ležáti -ím
nedov.1.
biti (iztegnjen) v vodoravnem položaju 2.
s prislovnim določilom biti, nahajati se na določenem mestu, navadno na večji površini
medtém čas. prisl. zaim. izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku
menjávati se -am se
nedov.1.
izmenoma se pojavljati pri kakem opravilu, dejavnostiSINONIMI:
alternirati,
menjati se,
menjevati se,
vrstiti se,
zamenjavati se,
zamenjevati se,
knj.izroč. izmenjavati se,
knj.izroč. izmenjevati se,
knj.izroč. premenjavati se,
knj.izroč. premenjevati se,
knj.izroč. zmenjavati se 2.
s čim izmenoma se pojavljati v prostoru
mériti se -im se
nedov.s kom prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugiSINONIMI:
kosati se,
ekspr. biti konkurenca komu,
ekspr. biti konkurent komu,
ekspr. biti nasprotnik komu,
ekspr. biti protiigralec komu,
ekspr. biti rival komu,
ekspr. biti tekmec komu,
nar. hitati se,
knj.izroč. prehitevati se,
publ. rivalizirati,
star. skušati se
metáfora -e
ž lit. besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom, ki označuje v navadni rabi drugi podobni pojav
monoteíst -a
m kdor veruje v enega boga
mučênec -nca
m ver. kdor je pretrpel mučeniško smrt
nasprótni -a -o
prid.1.
ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, na drugi strani omejuje vmesni prostor 2.
ki se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega
nóta -e
ž2.
polit. uradno pismeno sporočilo ene vlade, države drugiSINONIMI:
polit. diplomatska nota
objémati se -am se
nedov. imeti roke položene drugi okrog drugega v znamenje ljubezni, prijateljstva
objéti se -jámem se
dov. položiti roke drugi okrog drugega v znamenje ljubezni, prijateljstvaSINONIMI:
ekspr. priviti se drugi k drugemu, ekspr. stisniti se drug k drugemu, ekspr. vreči se drug drugemu v objem
óčim -a
m materin drugi mož v razmerju do njenih otrok iz prejšnjega zakona
odnéhati -am
dov. prenehati vztrajati pri dejanju, kot ga določa sobesedilo
odstópati -am
nedov.1.
odpovedovati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe 2.
od česa prenehavati vztrajati pri čem, upoštevati kaj 3.
komu kaj delati, da dobi drugi, kar kdo ima, mu pripada
odstopíti in odstópiti -im
dov.1.
odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe 2.
od česa prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj 3.
komu kaj narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: odstopiti od tožbe
ogoljufánec -nca
m kdor je oškodovan ali zaveden v zmoto zato, da se drugi s tem okoristi
ónkraj1 mestov. prostor. prisl. izraža položaj na drugi strani česaSINONIMI:
pog. na drugi strani,
star. onikraj,
pog. tam čez
ónkraj2 predl. z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa
ónstran2 predl.1.
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa 2.
z rodilnikom za izražanje premikanja, ki ima za cilj drugo stran česa
oponašálec -lca
m kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drugi
oponašálka -e
ž ženska, ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drugi
oponašálski -a -o
prid. ki ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drugi
oponêsti -nêsem
dov.koga narediti, izreči kaj tako, kot naredi, izreče kdo drugi z namenom smešiti, žaliti ga
osébno nač. prisl. poudarja, da dejanje opravi osebek, ne kdo drugi
piškótek -tka
m rač. podatek o uporabniku, ki ga spletni brskalnik shrani na računalniku ali drugi elektronski napravi
plást3 -í
ž1.
s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini 2.
s prilastkom kar je, se nahaja v določeni debelini razprostrto v drugi snovi, med drugo snovjo
podnaslovíti -ím
nedov.kaj pod glavni naslov dodati drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega delaSINONIMI:
dati podnaslov čemu
poskríti se -skríjem se
dov. drugi za drugim se skriti
posmŕtnik -a
m knj.izroč. kdor je rojen po očetovi smrtiSINONIMI:
knj.izroč. postumni otrok
potískati -am
nedov.kaj s prislovnim določilom s sunki spravljati na drugo mesto, v drugi položaj
potísniti -em
dov.kaj s prislovnim določilom s sunkom spraviti na drugo mesto, v drugi položaj
povezáva -e
ž1.
dejstvo, da je kaj povezano 2.
rač. element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drugi dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu
povráčati -am
nedov.1.
kaj delati, dajati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino 2.
kaj delati določena dejanja zaradi enakih dejanj, ukrepov, ki jih je prej storil kdo drugi
povračílo -a
s1.
kar se naredi, da komu kot nadomestilo, odškodnina 2.
kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drugi
povrníti in povŕniti -em
dov.1.
kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino 2.
kaj narediti določeno dejanje zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drugi
povzémati -am
nedov.1.
kaj na kratko navajati, podajati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega 2.
kaj za kom začenjati za kom peti, govoriti
povzéti -vzámem
dov.1.
kaj na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli sporočila, zlasti napisanega 2.
kaj za kom začeti za kom peti, govoriti
prebégniti -em
dov. s prislovnim določilom z begom priti drugam, v drugi kraj
predél -a
m anat. omejeni del telesne površine, določen po organu, delu telesa ali kaki drugi značilnosti
prédnica -e
ž1.
ver. predstojnica samostanaSINONIMI:
ver. samostanska prednica, ver. sestra prednica
2.
organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov
prédnik -a
m1.
sorodnik v ravni črti nazaj 2.
začetnik rodu 3.
davni pripadnik kakega naroda, ljudstva 4.
organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov
prèdrímski -a -o
prid. ki je časovno določen s časom pred prihodom starih Rimljanov
preglasován -a -o
povdk. izraža, da kdo dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi
preglasováti -újem
dov.koga pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi
prehájati -am
nedov.1.
kaj premikajoč se po določeni poti dosegati točko, ki je na drugi, nasprotni strani česa 2.
kaj premikati se v bližini česa v smeri naprej 3.
na kaj/k čemu spreminjati, menjavati način dela, delovanja
prehòd -óda
m1.
kraj, prostor, kjer je mogoče priti z ene strani na drugo stran česa 2.
premik, premikanje, s katerim se doseže točka, ki je na drugi, nasprotni strani česa 3.
s predlogom čas, ko kaka doba preneha obstajati in se začne nova
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: arkadni prehod mejni prehod železniški prehod
preíti -ídem
dov.1.
kaj premikajoč se po določeni poti doseči točko, ki je na drugi, nasprotni strani česa 2.
kaj premakniti se v bližini česa v smeri naprej 3.
na kaj/k čemu spremeniti, menjati način dela, delovanja
prekŕšek -ška
m1.
kar kdo naredi drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela 2.
šport. ravnanje pri igrah z žogo in hokeju, ki ni v skladu s pravili športne igre
prelágati -am
nedov.1.
kaj z dviganjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj na koga delati, da postane kdo drugi deležen česa, navadno neugodnega, težkega
premakníti in premákniti -em
dov.1.
kaj narediti, da pride kaj na drugo mesto, v drugi položaj 2.
kaj spremeniti položaj telesa, dela telesa
premestíti -ím
dov.koga uradno narediti, da ima kdo drugo delovno mesto, da dela v drugem kraju; narediti, da kdo, kaj dobi svoje mesto drugje, v drugem kraju
premíkati -am
nedov.1.
kaj delati, da pride kaj na drugo mesto, v drugi položaj 2.
kaj delati, povzročati, da kaj ni v mirujočem stanju 3.
kaj spreminjati položaj telesa, dela telesa
presádek -dka
m med. tkivo, organ, ki pride na drugo mesto telesa ali v drugi organizem
presadítev -tve
ž1.
dejstvo, da se rastlina izkoplje in vsadi drugam 2.
med. postopek, s katerim se naredi, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drugi organizem
presadíti -ím
dov.1.
kaj izkopati rastlino in jo drugam vsaditi
2.
med. narediti, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drugi organizem
presájati -am
nedov.1.
kaj izkopavati rastline in jih drugam saditi 2.
kaj med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drugi organizem
prestávljati -am
nedov.1.
kaj delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj z glagolskim samostalnikom večkrat določiti drugi, poznejši čas za uresničitev česa 3.
avt. s premikanjem prestavne ročice povzročati spremembo hitrosti motornega vozila
pretvórba -e
ž dejstvo, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki
pretvóriti -im
dov.kaj v kaj narediti, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki
pretvóriti se -im se
dov.v kaj izraža, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki
prevzèm -éma
m1.
postopek, pri katerem se po (uradno) določenih predpisih sprejme pripadajoče, naročeno, shranjeno 2.
dejstvo, da kdo začne imeti, kar ima tudi kdo drugi
prevzémanje -a
s proces, pri katerem kdo začenja imeti, kar ima kdo drugi
prevzémati -am
nedov.1.
kaj postajati deležen česa, kar je že prej imel kdo drugi 2.
kaj sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih 3.
koga vzbujati močen čustveni odziv, zlasti občudovanje 4.
koga 3. os. izraža stanje, kot ga določa samostalnikSINONIMI:
obhajati,
ekspr. grabiti,
ekspr. lomiti,
ekspr. lotevati se,
ekspr. napadati,
zastar. napastvovati,
ekspr. napolnjevati,
ekspr. navdajati,
ekspr. obletavati,
knj.izroč. oblivati,
ekspr. obsedati,
knj.izroč. obvevati,
knj.izroč. obvladovati,
ekspr. opajati,
knj.izroč. ovevati,
ekspr. polaščati se,
ekspr. polaščevati se,
star. polotevati se,
ekspr. popadati2,
ekspr. prebliskavati,
knj.izroč. prehajati,
ekspr. prepajati,
ekspr. preplavljati,
knj.izroč. presunjati,
knj.izroč. prešinjati,
knj.izroč. prevevati,
ekspr. prežemati,
ekspr. prežigati,
ekspr. prijemati se,
star. sprehajati,
knj.izroč. spreletati,
ekspr. spreletavati,
zastar. spremetati2,
ekspr. stresati,
ekspr. zajemati,
star. zgrinjati
prevzéti2 -vzámem
dov.1.
kaj postati deležen česa, kar je že prej imel kdo drugi 2.
kaj sprejeti pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih 3.
komu povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več 4.
koga vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti občudovanjeSINONIMI:
knj.izroč. fascinirati,
ekspr. ganiti,
ekspr. impresionirati,
ekspr. očarati,
ekspr. omamiti,
ekspr. omrežiti,
knj.izroč. poraziti,
knj.izroč. preobdati,
ekspr. presuniti,
knj.izroč. prešiniti,
ekspr. pretresti,
ekspr. vneti,
ekspr. zagrabiti,
knj.izroč. zamakniti,
knj.izroč. zamamiti,
knj.izroč. zanesti,
knj.izroč. zavzeti,
ekspr. zgrabiti 5.
koga 3. os. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnikSINONIMI:
obiti,
ekspr. lotiti se,
ekspr. navdati,
ekspr. objeti,
ekspr. oblizniti,
knj.izroč. obsenčiti,
ekspr. obsesti,
knj.izroč. obveti,
knj.izroč. obvladati,
zastar. obvzeti,
ekspr. pograbiti,
ekspr. polastiti se,
star. polotiti se,
redk. posesti,
ekspr. preblisniti,
knj.izroč. preiti,
knj.izroč. preliti,
knj.izroč. preplati,
ekspr. preplaviti,
zastar. prepluti,
knj.izroč. presuniti,
knj.izroč. preveti,
ekspr. prežeti,
ekspr. prežgati,
ekspr. prijeti,
zastar. spopasti,
ekspr. spreleteti,
ekspr. stresti,
ekspr. zagrabiti,
ekspr. zajeti,
star. zaskočiti,
ekspr. zgrabiti
preživéti -ím
dov.1.
kaj izraža, da kdo v določenem času je, ostane na določenem mestu, v določenem kraju 2.
kaj s prislovnim določilom izraža, da kdo v določenem času obstaja, deluje na določeni način 3.
kaj ostati živ do konca trajanja česa; ohraniti se do konca trajanja česa 4.
koga živeti dlje kot kdo drugi
pridruževáti se -újem se
nedov.1.
komu začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti 2.
komu začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drugi, navadno za skupni cilj
pridružíti se in pridrúžiti se -im se
dov.1.
komu začeti biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti 2.
čemu začeti opravljati isto dejavnost kot kdo drugi, navadno za skupni cilj
primérjati se -am se
nedov.s kom izraža, da ima kdo kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi
privíd -a
m1.
vidna zaznava brez stvarne podlage 2.
psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenjSINONIMI:
knj.izroč. fantazija,
psiht. vidna halucinacija 3.
izmišljena, domišljijska podoba česa
razkríti -kríjem
dov.1.
kaj narediti znano zlasti kaj prikritega, skrivnega 2.
komu kaj narediti, da kaj izve kdo drugi
razkrítje -a
s kar omogoči, da kaj izve kdo drugi
razkrívanje -a
s1.
kar dela znano kaj prikritega, skrivnega 2.
kar omogoča, da kaj izve kdo drugi
razkrívati -am
nedov.1.
kaj delati znano kaj prikritega, skrivnega 2.
koga delati, da se pokaže pravo, resnično bistvo, podoba česa 3.
komu kaj delati, da kaj izve kdo drugi
razlíčni -a -o
prid.1.
ob samostalniku v dvojini ali množini ki se po lastnostih, značilnostih razlikujeta drugi od drugega, razlikujejo od drugih v obravnavani skupini
rázred -éda
m1.
stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah 2.
soc. ljudje, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe 3.
s prilastkom kar ima v okviru kake razvrstitve enake, podobne značilnosti 4.
biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od debla
razsójati -am
nedov.o čem izrekati svoje, navadno dokončno, odločilno mnenje o določeni stvari
redôvnik -a
m član katoliškega verskega redaSINONIMI:
star. redovni brat
ríniti -em
nedov.1.
kaj s prislovnim določilom s silo, sunki od zadaj povzročati, da se kaj premika, premakne na drugo mesto, v drugi položaj 2.
v koga ekspr. vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati
rók2 -a
m zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu
rokáda -e
ž šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drugi poleg drugega
rokírati -am
dov. šah. narediti potezo, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drugi poleg drugega
samévati -am
nedov.1.
biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi 2.
s prislovnim določilom,
ekspr. biti kje brez drugih stvari svoje vrste
skakáč -a
m1.
žival, ki skače 2.
pripadnik srednjeveške verske sekte, ki med zamaknjenjem skače, pleše 3.
šah. šahovska figura, ki se polaga na polje za dve mesti naprej in eno vstran
skládovnica -e
ž kar sestavljajo zlasti drugi na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti
sól1 --
m glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici
sónce1 -a
s nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sistema, kot se vidi z zemljeSINONIMI:
ekspr. ognjena krogla,
pesn. rumeno sonce,
ekspr. sončece,
ekspr. sonček,
ekspr. sončna krogla,
ekspr. sončna obla,
pesn. zlato sonce GLEJ ŠE: sončiti se,
sončiti se,
sončiti se,
sončiti se,
sončiti se,
sončiti se,
sončiti se,
bog1,
bog1,
svoboda,
luna
sovražíti se in sovrážiti se -im se
nedov. izraža veliko medsebojno nenaklonjenost, medsebojni odpor, navadno združen z željo škodovati drugi drugemuSINONIMI:
ekspr. biti kot olje in voda,
ekspr. biti si kot pes in mačka,
star. črtiti se,
ekspr. gledati se kot pes in mačka,
knj.izroč. mrziti se
spét2 poudar. člen.1.
ekspr. poudarja nasprotje 2.
ekspr. izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega
spíti spíjem
dov.kaj s pitjem zaužitiSINONIMI:
izpiti,
popiti,
ekspr. pocediti,
ekspr. pokončati,
pog. poluckati,
ekspr. posrebati,
ekspr. posrkati,
ekspr. posušiti,
nar. potrobiti,
nizk. požlampati,
nar. požleviti,
ekspr. srkniti,
ekspr. udušiti,
ekspr. usušiti ga,
ekspr. zmočiti grlo s čim
spòl spôla
m jezikosl. značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica pridevniške besede ob njejSINONIMI:
jezikosl. genus,
jezikosl. gramatični spol,
jezikosl. slovnični spol
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: drugi spol moški spol ženski spol
spopàd -áda
m dejanje, pri katerem nasprotni strani uporabita silo druga proti drugi z namenom kaj doseči, priti do česa
spremeníti se -ím se
dov.1.
izraža, da kaj preneha biti tako, kot je biloSINONIMI:
obrniti se,
preobrniti se,
zaobrniti se,
med. alterirati,
knj.izroč. prekreniti se,
knj.izroč. premenjati se,
star. prenarediti se,
ekspr. preobraziti se,
knj.izroč. preokreniti se,
ekspr. presukati se,
star. prevrniti se,
star. spreobrniti se,
knj.izroč. transformirati se,
knj.izroč. zaokreniti se,
ekspr. zasukati se 2.
v kaj izraža, da kaj nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki; izraža, da kdo postane drugačenSINONIMI:
preiti,
preoblikovati se,
pretvoriti se,
star. izmeniti se,
zastar. meniti se,
ekspr. preleviti se,
ekspr. preliti se,
star. premeniti se,
nar. spreliti se,
star. spreobrniti se,
knj.izroč. transformirati se
svobodomíslec -a
m človek, ki ne priznava načel, utemeljenih zgolj na avtoriteti, tradiciji
šémiti -im
nedov.1.
koga oblačiti v pustno šemo 2.
koga ekspr. neprimerno, smešno oblačiti
tavoléta -e
ž les. zelo tanka bukova ali jelova deska za izdelovanje zabojev zlasti za južno sadje
tjà3 smer. prostor. prisl. zaim. izraža, da je premikanje, dejanje usmerjeno v razmeroma oddaljeni kraj, prostor
tóda2 navez. člen. izraža opozoritev na prehod k drugi misli
tólikokrat kratn. prisl. izraža, da se dejanje ponovi v določeno velikem številu
umétnik -a
m kdor ustvarja, oblikuje dela estetske vrednosti
umíkati se -am se
nedov.1.
komu izraža, da se kdo premika, odhaja z določenega mesta, položaja, da se kdo drugi lahko neovirano giblje, premikaSINONIMI:
zastar. uklanjati se s poti
2.
izraža, da kdo zapušča kak kraj, prostor z določenim namenom
uvážati -am
nedov.kaj kupovati blago v drugi državi
uvòz -ôza
m1.
kupovanje blaga v drugi državi 2.
kraj, prostor, kjer se vozi v kaj
uvozíti uvózim
dov.kaj kupiti blago v drugi državi
vléči vléčem
nedov.1.
kaj s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage 2.
kaj premikati kaj po površini 3.
kaj spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo 4.
kaj s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drugi položaj GLEJ ŠE SINONIM: nositi,
nositi,
pihati,
prebijati se,
sesati,
zanimatiGLEJ ŠE: igrati,
igrati,
prisluškovati,
prisluškovati,
smrčati,
varati,
vdihavati,
podoben2
vóh -a
m čut za zaznavanje vonja
vozíti vózim
nedov.1.
kaj voditi, usmerjati avtomobil, vozilo 2.
kaj s prevoznim sredstvom, vozilom spravljati kam 3.
v zvezi s prevoznim sredstvom premikati se v določeno smer
vročína -e
ž1.
visoka temperatura v ozračju, prostoru, ki jo povzroča sonce ali drugi vir toplote 2.
občutek velike toplote zaradi večjega dotoka krvi v žile
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: imeti vročino
vzplamenévati -am
nedov. drugi za drugim zagoreti s plamenom
zajáhati -am
dov.kaj sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani
zajedávstvo -a
s1.
pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo 2.
ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega
zaménjati in zamenjáti -am
dov.1.
kaj za kaj narediti, da na mesto česa, kar je v lasti koga, pride kaj drugega iste vrste 2.
kaj narediti, da na mesto česa pride kaj drugega iste vrste 3.
kaj narediti, da na mesto česa pride kaj drugega, to pa na njegovo mesto 4.
koga narediti, da pri kakem opravilu, dejavnosti kdo drug dobi, prevzame njegovo mesto, položaj 5.
koga za koga/koga s kom za koga misliti, da je drugi, kot je v resnici
zamenjáva -e
ž1.
dejstvo, da pride na mesto česa kaj drugega iste vrste; dejstvo, da pride na mesto česa, kar je v lasti koga, kaj drugega iste vrste 2.
dejstvo, da kdo drugi pri kakem opravilu, dejavnosti dobi, prevzame mesto, položaj prejšnjega 3.
kar kaj zamenja; kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju
zamúdnik -a
m1.
kdor pride kam pozneje, kot je določeno 2.
kdor ne naredi česa v času, kot se predvideva, pričakuje 3.
kdor naredi kaj pozneje kot drugi
zaporédno nač. prisl. izraža razvrstitev, pri kateri si stvari v prostoru, času sledijoSINONIMI:
drugi za drugim,
po vrsti, v vrsti,
zaporedoma,
zapovrstno,
ekspr. eden za drugim,
ekspr. na tekočem traku,
ekspr. po tekočem traku,
ekspr. v gosjem redu,
ekspr. v gosji vrsti,
knj.izroč. zapored,
star. zaporedom,
knj.izroč. zapovrstjo
zaúpati se -am se
dov.komu povedati, sporočiti komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi
zaúpen -pna -o
povdk. izraža, da kdo zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi
zaúpni -a -o
prid.1.
za katerega se ne želi, da bi vedel še kdo drugi poleg osebe, kateri se zaupa, pove 2.
s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje
zbíjati -am
nedov.1.
kaj s tolčenjem, udarjanjem delati, izdelovati 2.
kaj s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno 3.
igr.,
šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok
zmerljívka -e
ž groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, s katero kdo koga imenuje, se nanj obrača, kadar izraža nejevoljo, nezadovoljstvo z njim
znák1 -a
m1.
dogovorjeni lik, ki ima določeni pomen 2.
predmet z dogovorjeno obliko, lastnostjo, ki ima določeni pomen 3.
gib, zvok, s katerim se kaj sporoča, na kaj opozarja 4.
z rodilnikom kar kaže na obstoj tega, kar izraža samostalnik
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: kartografski znak klinopisni znak legitimacijski znak vodni znak zaščitni znak
z ónstran predl. zv. z rodilnikom za izražanje premikanja iz položaja na drugi strani česa
zvézek -zka
m1.
skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona
2.
vsak od posameznih delov knjige, tiskanega dela
Število zadetkov: 171