eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
invalíden invalídna invalídno pridevnik [invalídən] 1. ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
3. ekspresivno ki je manj sposoben, nesposoben za kaj3.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno jetičen
4. kot samostalnik v obliki invalidni, invalidna kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi; SINONIMI: invalid
ETIMOLOGIJA: ↑invalid
invalídka invalídke samostalnik ženskega spola [invalítka] ženska, ki ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki jo zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovala v družbi
STALNE ZVEZE: delovna invalidka ETIMOLOGIJA: ↑invalid
invalidnína invalidníne samostalnik ženskega spola [invalidnína] 1. od leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni
2. do leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro
STALNE ZVEZE: družinska invalidnina ETIMOLOGIJA: ↑invalid
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
invalídsko prislov [invalítsko] takó, da se upošteva invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invalidski
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
enakoprávno prislov [enakopráu̯no] 1. takó, da imajo vsi enake pravice in dolžnosti
2. takó, da so po vrednosti, kakovosti, hierarhiji vsi udeleženi enaki, podobni drugemu; SINONIMI: enakovredno
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija] ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz ↑evalvirati
goséničar goséničarja samostalnik moškega spola [goséničar] 1. delovno, vojaško vozilo z gosenicami1.1. naprava z gosenicami za premikanje invalidskega vozička po stopnicah, pragovih
ETIMOLOGIJA: ↑gosenica
jétičen jétična jétično pridevnik [jétičən] 3. kot samostalnik v obliki jetični, jetična kdor ima jetiko; SINONIMI: jetičnik
4. ekspresivno ki je telesno šibkejši4.1. ekspresivno ki slabše opravlja kako funkcijo, nalogo ali ne deluje; SINONIMI: ekspresivno invaliden
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz furl. ètic, it. etico < lat. hecticus, to pa iz gr. hektikós ‛stalen, trajen, ki ne poneha (o vročini ali mrzlici)’ iz héksis‛stanje’ - več ...
kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: ↑kinologija
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca] 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən] 1. ki nima enakih pravic in dolžnosti1.1. ki kaže, izraža odsotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakopraven
péščev péščeva péščevo pridevnik [péščeu̯ péščeva péščevo] ETIMOLOGIJA: ↑pešec
ptíčar ptíčarja samostalnik moškega spola [ptíčar] 1. pes navadno s kratko ali srednje dolgo dlako in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na perjad
2. kdor zlasti ljubiteljsko opazuje, proučuje ptice; SINONIMI: ornitolog
3. nekdaj kdor lovi, prodaja ptice
STALNE ZVEZE: nemški kratkodlaki ptičar, nemški ptičar ETIMOLOGIJA: ↑ptič
špórtnica špórtnice samostalnik ženskega spola [špórtnica] ženska, ki se ukvarja s športom
ETIMOLOGIJA: ↑športnik
špórtnik špórtnika samostalnik moškega spola [špórtnik] 1. kdor se ukvarja s športom
2. manj formalno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: ekspresivno atlet
ETIMOLOGIJA: ↑šport
Število zadetkov: 23