absolútni rók -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

alea Frazemi s sestavino alea:
alea iacta est [álea jákta ést]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Ali se »testiramo« »na« ali »za« koronavirus ali covid-19?

Kateri predlog je pravilen – testiranje za, na ali kaj tretjega? Se testiramo za/na koronavirus ali covid-19 (virus ali bolezen)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Andreja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Andreje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
IZGOVOR: [andrêja], rodilnik [andrêje]
BESEDOTVORJE: Andrejin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

anino ► ˈaːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’
bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja
breznica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Brionska deklaracija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brionske deklaracije samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
dogovor med Slovenijo in SFRJ, podpisan 7. julija 1991
IZGOVOR: [brijónska deklarácija], rodilnik [brijónske deklarácije]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

césar cesárja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

cézar -ja m (ẹ̑)
1. zgod. naslov za rimske vladarje od Julija Cezarja naprej: vladavina cezarjev
2. cesar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón] STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

četŕti -a -o štev. (ŕ)
ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu; bil je četrti na cilju; četrtega (4.) julija; Karel IV.; četrta vrsta v parterju; četrto nadstropje; v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina
● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazije
♦ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto sem ga srečal četrtič; sam.:, pog. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑)
1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni; od takrat je minilo štirinajst dni; pridem čez dva dni, čez teden dni; pred (nekaj) dnevi je odšel; večkrat na dan se oglasi; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu; dela vsak dan, vsak drugi dan; dan pozneje se je zgodilo; dan pred praznikom; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan
// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 1990
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že; dan se daljša, krajša; dan se dela dani se; dan raste postaja daljši; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan; jesenski, pomladni dan; kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan!
3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi; burni, veseli dnevi; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi
// omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

dan ► ˈdaːn -a m, im. mn. ˈdaːnė, rod. mn. ˈdaːn

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

drobnoglèd Frazemi s sestavino drobnoglèd:
bíti pod drobnoglédom [kóga], dáti kóga/kàj pod drobnoglèd, jemáti kóga/kàj pod drobnoglèd, postáviti kóga/kàj pod drobnoglèd, postávljati kóga/kàj pod drobnoglèd, vzéti kóga/kàj pod drobnoglèd, znájti se pod drobnoglédom [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

folkloríst folklorísta samostalnik moškega spola [folkloríst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folklorist iz ↑folklora
fónd Frazemi s sestavino fónd:
čŕni fónd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

glósa glóse samostalnik ženskega spola [glósa] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Glosse in) lat. glōssa ‛stara, manj znana ali tuja beseda, ki zahteva pojasnilo’ iz gr. glõssa ‛jezik’ - več ...
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban
ETIMOLOGIJA: ↑goba
gospodíčna -e ž
1.
spoštljivo poimenovanje za doraslo mlado ženskopojmovnik
SINONIMI:
zastar. gospica, ekspr. gospodičnica
2.
tako poimenovanje kot pristavek k imenupojmovnik
SINONIMI:
zastar. gospica
GLEJ ŠE SINONIM: dekle
GLEJ ŠE: dvorjanka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

Hadrijanov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hadrijanova Hadrijanovo pridevnik
nanašajoč se na moško ime
nanašajoč se na svetnika
nanašajoč se na rimskega cesarja
IZGOVOR: [hádrijanou̯], ženski spol [hádrijanova], srednji spol [hádrijanovo]
ZVEZE: Hadrijanov/hadrijanov mavrahovec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hrána Frazemi s sestavino hrána:
bíti topóvska hrána, [kot] topóvska hrána

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

hrúšica hrúšice samostalnik ženskega spola [hrúšica] STALNE ZVEZE: modra hrušica, šmarna hrušica
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Imena pogodb in mednarodnih sporazumov: avstrijska državna pogodba

Kako se piše Avstrijska državna pogodba (iz leta 1955, ko naj bi s členom 7 podelili pravice slovenski in hrvaški manjšini); z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Izabela Portugalska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Izabele Portugalske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica
IZGOVOR: [izabéla pọrtugálska], rodilnik [izabéle pọrtugálske]
ZVEZE: sveta/sv. Izabela Portugalska
PRIMERJAJ: Elizabeta Portugalska

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jabolko ► ˈjaːbȯkȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jágnje Frazemi s sestavino jágnje:
krótek kàkor jágnje, krótek kot jágnje, pohléven kot jágnje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jákobček -čka m (ȃ)
jabolko, ki dozori konec meseca julija: zreli jakobčki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jákobček -čka m
jabolko, ki dozori konec meseca julijapojmovnik
SINONIMI:
nar. margetinsko jabolko
GLEJ ŠE: jabolko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

jakoljčica ► ˈjaːkȯl’čėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jakolje ► ˈjaːkȯl’e -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jakoljski ► ˈjaːkȯl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Jezikovne izbire: »Palestina« in »palestinska ozemlja« ali »Palestinska ozemlja«?

Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júlij -a m (ú)
sedmi mesec v letu: lanski julij; prišel je 4. julij; kmečka dela v (mesecu) juliju / iti na dopust (meseca) julija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

julij
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
julija samostalnik moškega spola
mesec v letu
IZGOVOR: [júlij], rodilnik [júlija]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Júlij -a m z -em oseb. i. (ú)
Júlija -e ž, oseb. i. (ú)
Júlijev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júlij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Julij II.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Julija II. tudi Julij Drugi Julija Drugega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
ime papeža
IZGOVOR: [júlij drúgi], rodilnik [júlija drúgega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júlijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na julij: vroči julijski dnevi
♦ agr. julijska dekanka dekanka, ki dozori julija; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; zgod. julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

júnijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme
♦ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

junijski hrošč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

jútri prisl. (ȗ)
1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden
2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. izgradnja bolj pravičnega sveta mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Kako tvorimo pridevnik iz termina »statutarno pravo«?

Kakšen je pravilen zapis: statutarnopravna komisija, statutarno-pravna komisija, statutarno pravna komisija?

Večina uporablja tretji zapis, nekateri drugega, prvi pa je redek, čeprav se meni zdi še najprimernejši, saj sklepam, da izhaja iz besedne zveze statutarno pravo. Se motim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kanónfuter Frazemi s sestavino kanónfuter:
bíti kanónfuter

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kardítske plastí -ih -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kázen Frazemi s sestavino kázen:
kázen ne uíde kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kócka Frazemi s sestavino kócka:
bíti na kócki, kócka je pádla, postáviti kàj na kócko, postáviti življênje na kócko, postávljati kàj na kócko, postávljati življênje na kócko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

korónazákon, koróna zákon samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

krémpelj Frazemi s sestavino krémpelj:
dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, pásti v krémplje kóga/čésa, pokazáti [svôje] krémplje, stegováti svôje krémplje po čém, znájti se v krémpljih kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

kúščarica kúščarice samostalnik ženskega spola [kúščarica] STALNE ZVEZE: pozidna kuščarica, primorska kuščarica, živorodna kuščarica
ETIMOLOGIJA: ↑kuščar
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

lèv3 lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄)
1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva
● beneški lev ali lev sv. Marka podoba leva kot simbol beneške republike; publ. tam je nekoč vladal britanski lev Angleži, Britanci
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju leva: levu ni všeč, če se mora podrejati avtoriteti drugega; on je pravi lev
● rojen je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr. hraber, neustrašen, junaški moški: on ni lev, pač pa lisjak; v boju je bil lev; ni se upal spoprijeti se s takim levom
4. ekspr., navadno s prilastkom moški, ki po lastnostih, zaželenih za področje njegovega udejstvovanja, presega druge: v mladih letih je bil velik lev; lev družabnih prireditev / gledališki lev; modni, promenadni, salonski lev
♦ astron. Lev peto ozvezdje živalskega kroga; film. zlati lev priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Benetkah; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; zool. morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

levínja tudi lêvinja tudi lévinja -e ž (í; ē; ẹ̄)
1. samica leva: levinja z mladičem; branila je otroke kot levinja svoje mladiče
2. ženska, rojena v astrološkem znamenju leva: po horoskopu je levinja; temperamentna samska levinja; tipična levinja
● rojena je v znamenju leva v času od 23. julija do 23. avgusta
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki po lastnostih, zaželenih za področje njenega udejstvovanja, presega druge: izkušena levinja / salonska levinja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

magdalenino ► magdaˈlẹːnėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

magdalénka -e ž (ẹ̑)
rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk
♦ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

magdalenski ► magdaˈleːnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Mameja -e ž osebno lastno ime Mameja: Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal … Ceſsar Severus ſvoi materi Mammei daj. ed. (II, 326 s.) Júlija Mamêja, lat. Iulia Mammaea (umrla 325), mati cesarja Severa Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

margétinski -a -o prid. (ẹ̑)
nar. prekmursko, navadno v zvezi margetinsko jabolko jabolko, ki dozori konec meseca julija; jakobček: margetinska jabolka so že zrela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Medičejec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medičejca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik italijanske plemiške rodbine
v množini Medičejci italijanska plemiška rodbina
IZGOVOR: [medičêjəc], rodilnik [medičêjca]
BESEDOTVORJE: Medičejec, Medičejka, Medičejčev, Medičejkin, medičejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

móda Frazemi s sestavino móda:
bíti iz móde, bíti [zeló] v módi, po zádnji módi, prihájati v módo, priti iz móde, príti v módo, zádnji krík móde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrgetino ► mr̥ˈgeːtėnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mrgetinski ► mr̥ˈgeːtėnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

mŕtva sezóna -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nedélja Frazemi s sestavino nedélja:
Cáhejeva nedélja, iméti vsák dán nedéljo, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], lépa nedélja, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

nikaragovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
nikaragovska nikaragovsko pridevnik
IZGOVOR: [nikarágou̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

obratováti -újem nedov. (á ȗ)
biti s svojimi napravami v delovnem stanju: nova elektrarna že obratuje; tovarna obratuje neprekinjeno; obratovati poskusno, s polovično zmogljivostjo / žičnica danes ne obratuje / ekspr. stroj je prenehal obratovati delati, delovati
// publ., s prislovnim določilom izraža, da kaj opravlja, izpolnjuje svojo osnovno nalogo: ladja obratuje na progi Reka–Dubrovnik; letalo obratuje redno, sezonsko / v kraju obratujejo od sedmih hotelov le trije so odprti; avtobusna proga Ljubljana–Split obratuje od začetka julija do konca avgusta avtobusi vozijo na tej progi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

oddáljen-a -opridevnik
  1. nebližnji, nebližji
    • kdo/kaj biti oddaljen od koga/česa, od kod
    • , kdo/kaj biti oddaljen okoli/okrog koliko česa
    • , kdo/kaj biti oddaljen do koliko česa, koliko

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ofenzíva -e ž (ȋ)
1. delovanje oboroženih sil velikega obsega z namenom zavzeti strateško pomembno ozemlje ali uničiti veliko nasprotnikovih sil, napad: ofenziva se je začela; borci so kljubovali vsem ofenzivam; v ofenzivi so sodelovale tudi letalske enote / preiti v ofenzivo
♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda
2. publ. silovito, načrtno prizadevanje za dosego določenega namena: ofenziva za večjo mehanizacijo kmetijstva ni popolnoma uspela; diplomatska, politična ofenziva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pára Frazemi s sestavino pára:
s pólno páro, z vsò páro

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pásji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na pse: na obrazu je začutil pasji smrček / pasje bevskanje, lajanje / pasja hišica, uta; pasja ovratnica / ekspr. pasja mrcina je stala pred vrati in renčala / pasja zvestoba / pasji jermen jermen, na katerem se vodi pes; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; pasja vprega vprega, sestavljena iz psov / pasji hotel podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni; pasja šola tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa; pasje zavetišče začasno bivališče za zavržene pse / kot vzklik: pasja dlaka, tega ti ne verjamem; pasja vera, jim že pokažemo
2. nav. slabš. hudoben, zloben: o, dobro poznam tega pasjega upravnika; že tako je pasji, pa ga še izzivate / ona ima zloben jezik, pa tudi on je ves pasji / kot psovka: izgini, pasji sin; odpri, duša pasja, ali pa ti razbijemo vrata; seme pasje
3. slabš. pretirano vdan nadrejenim, pretirano ponižen: zaničevali so ga zaradi njegove hlapčevske, pasje narave; kako pasja je vaša duša / s svojo pasjo ponižnostjo, vdanostjo ne boste nič dosegli
4. ekspr. ki povzroča velike težave, neprijetnosti: naj hudič vzame ta pasji svet; le kako bi uredili to pasjo zadevo / to delo je prav pasje / doživeli smo pasje čase; to je pasje življenje / ne pij toliko, šmarnica je vsa pasja / v tem pasjem vremenu ni mogoče oditi dalje v tem slabem, deževnem, mokrem vremenu
5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: pasji mraz je nastopil; pasja vročina
6. pog., ekspr., v zvezi pasja figa kar je malo vredno, nepomembno: vse to se je začelo zaradi pasje fige
7. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi pasja figa izraža
a) močno zanikanje ali zelo majhno mero: za to se eno pasjo figo brigam; to je pasjo figo vredno
b) v povedni rabi omalovaževanje: vse skupaj je pasja figa
8. nižje pog., v medmetni rabi izraža omalovaževanje: pasja figa, pa tak izlet
● pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; nar. pasji trn čistilna krhlika; ekspr. kot predavatelj je dober, pri izpitih je pa pasji zelo strog, nepopustljiv; pasja bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; pog. pasja radost navadna salama; pog. imeti pasjo srečo glede na neprijetne, neugodne okoliščine zelo veliko, nepričakovano; ekspr. pusti ga, saj vidiš, da je nocoj ves pasji da je zelo jezen, slabe volje
♦ agr. pasji kolač v določeno obliko stisnjeno krmilo za pse; bot. pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; pasji peteršilj navadni steničjak; pasji rep trava, ki raste na vlažnih tleh, Cynosurus; pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea; pasja trava trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. pasji kontumac; pasja steklina nalezljiva virusna bolezen živali in ljudi, pri kateri nastopi besnenje in ohromitev; pasja znamka ploščica za označevanje psov glede na obvezno cepljenje in občinski register, ki jo nosijo psi na ovratnici; zgod. pasji snop del desetine, ki so ga podložniki dajali zemljiškemu gospodu za vzdrževanje njegovih psov; zool. pasji som do dveh metrov dolga morska riba z zelo podaljšanim gobcem in močno repno plavutjo, Galeus canis; pasja trakulja v (pasjem) črevesu živeč zajedavec s tremi ali štirimi odrivki, Echinococcus granulosus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pasji ► ˈpaːi̯sjė -a -e prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pásji dnévi -ih dní m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

petrôvka -e ž (ō)
agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

plaménec plaménca samostalnik moškega spola [plaménəc] ETIMOLOGIJA: ↑plamen
plaménka plaménke samostalnik ženskega spola [plaménka] STALNE ZVEZE: grozdasta plamenka, iglasta plamenka, latnata plamenka, viseča plamenka
ETIMOLOGIJA: ↑plamen
polítika Frazemi s sestavino polítika:
nójeva polítika, nójevska polítika, polítika môčne rôke, polítika odpŕtih vrát, polítika popúščanja, polítika síle

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pót Frazemi s sestavino pót:
bíti na dôbri póti, bíti na najbóljši póti, iskáti pót iz slépe úlice, íti rákovo pót, končáti svôjo življênjsko pót, nájti pót iz slépe úlice, ostáti na pól potí, otròk je na póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, pót iz slépe úlice, pót se vléče kot kúrja čréva, skúpna življênjska pót, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, spremljati kóga na zádnjo pót, tŕnova pót, ubráti pót pod nóge, vzéti pót pod nóge, zvonôvi gredó na bôžjo pót, življênjska pót

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

práh Frazemi s sestavino práh:
béli práh, dvígati mnógo prahú, dvígati velíko prahú, dvígnilo se je velíko prahú, dvígniti mnógo prahú, dvígniti oblák prahú, dvígniti velíko prahú, dvígováti velíko prahú, sesúti kóga/kàj v práh, sesúti kóga/kàj v práh in pepél, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél, spremeníti kóga/kàj v práh in pepél, spremeníti se v práh in pepél, zdrobíti kóga/kàj v sónčni práh, zmléti kóga v sónčni práh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prêstol Frazemi s sestavino prêstol:
bíti na prestólu, metáti kóga s prestóla, páhniti kóga s prestóla, sedéti na prestólu, správiti kóga s prestóla, vréči kóga s prestóla, zríniti kóga s prestóla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Pridevniška oblika: »začasen« ali »začasni« odklon?

V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!

  • Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

  • Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Primičev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Primičeva Primičevo pridevnik
IZGOVOR: [prímičeu̯], ženski spol [prímičeva], srednji spol [prímičevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prósnica1 -e ž (ọ̑)
zool. majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis: ličinka prosnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

prósnica -e ž
zool. majskemu hrošču podobni hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julijapojmovnik
SINONIMI:
zool. junijski hrošč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024

prosnica

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

pŕt Frazemi s sestavino pŕt:
bél kàkor pŕt, prebledéti kàkor pŕt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Računalništvo v megli, računalništvo na robu
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki.  Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ràk1 ráka m (ȁ á)
1. morska ali sladkovodna žival s podolgovatim apnenčastim oklepom in kleščami, ki plava navadno nazaj: rak se levi; kuhati, loviti rake; oklep raka / morski, sladkovodni raki / jesti rake
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju raka: samski rak; biki, raki in škorpijoni
● rdeč kot kuhan rak zelo; rojen v znamenju raka v času od 22. junija do 22. julija; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat bi umrli, se ubili
♦ astron. Rak četrto ozvezdje živalskega kroga; zool. raki vodni členonožci, ki dihajo s škrgami in imajo dva para tipalnic, Crustacea; potočni rak večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

repa ► ˈrėːpa -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

revolúcija -e ž (ú)
1. radikalna sprememba družbenih, ekonomskih, političnih odnosov: pripravljati revolucijo; povzročiti, sprožiti revolucijo; boriti se za revolucijo / ljudska, proletarska revolucija; buržoazna, meščanska revolucija; socialistična revolucija; socialna revolucija / žametna revolucija mirna, nenasilna politična revolucija, ki povzroči spremembo družbenega sistema / krvava revolucija; pridobitve revolucije; žrtve revolucije
// gibanje za tako spremembo: revolucija se je razširila po vsej državi; organizirati revolucijo; začeti revolucijo; pristaš revolucije
2. navadno s prilastkom velika, hitra sprememba na kakem področju človekovega delovanja: digitalna, informacijska revolucija; kulturna revolucija; tehnološka, znanstvena revolucija; revolucija v slikarstvu / genetska ali genska revolucija na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; zelena revolucija v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev; gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja / duhovna, miselna revolucija; seksualna revolucija obdobje spremenjenega gledanja družbe na spolnost
♦ astron. revolucija gibanje planeta okoli Sonca; ekon. agrarna revolucija hitra kvalitativna sprememba načina proizvodnje v poljedelstvu zaradi uporabe obdelovalnih strojev in kemičnih sredstev; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; soc. demografska revolucija skokovito naraščanje prebivalstva na določenem območju; zgod. februarska revolucija revolucija februarja 1848 v Franciji; revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta februarja 1917 v carski Rusiji; francoska revolucija revolucija z zahtevo po uvedbi parlamenta leta 1789 v Franciji; julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji; madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem; marčna revolucija revolucija z zahtevo po ustavi, volilni pravici in narodnih pravicah nenemških narodov marca 1848 v stari Avstriji; oktobrska revolucija socialistična revolucija z razpustom parlamenta in uvedbo diktature proletariata leta 1917 v Rusiji; žametna revolucija mirna, nenasilna revolucija od 17. novembra do 29. decembra 1989 na Češkoslovaškem, ki je povzročila prehod iz komunističnega v demokratični družbeni sistem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

ríba Frazemi s sestavino ríba:
kot ríba na súhem, kot ríba v vôdi, májhna ríba, molčáti kot ríba, odpírati ústa kot ríba na súhem, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, premetávati se kot ríba na súhem, velíka ríba, zdráv kot ríba [v vôdi], zévati kot ríba na súhem, znájti se kot ríba v vôdi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

rók-asamostalnik moškega spola
  1. dogovorjeno omejeno trajanje
    • rok česa
    • , rok za kaj
    • , rok do česa, do kdaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

róški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Rog: roški gozdovi
♦ zgod. roška ofenziva ofenziva italijanskih oboroženih sil na Dolenjskem od 16. julija do 4. novembra 1942, v kateri je sodelovala tudi bela garda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Rúbikon (rúbikon) Frazemi s sestavino Rúbikon (rúbikon):
prekoráčiti Rúbikon (rúbikon), prestopíti Rúbikon (rúbikon)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv, ne rodíti sadú, prepovédan sád, prepovédan sád je nàjslájši, rodíti sád, rodíti sadôve, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sêdmi -a -o vrstil. štev. (é) Domov je odšel ~ dan po operaciji; ~ september ‹7.›; okrožnica z dne ~ega maja; ob ~i uri |ob 7. uri; ob 7h; ob 7.00; ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; ~ del celote sedmina; poud. biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; publ.: predstavniki ~e sile novinarji, poročevalci; ~a umetnost filmska umetnost, film
sêdmi -ega m (é) oditi na dopust do 31. ~ega ‹7.› |do 31. julija|
sêdma -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. oditi že pred ~o |pred 7. uro; pred 19. uro|
v sêdmo zapored. prisl. zv. (é) poskusiti ~ ~ sedmič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Serafija ž osebno lastno ime Serafija: je ſposnala Sveta Serafia im. ed. Diviza, inu Marterniza ǀ odgovorj Serafia im. ed. (IV, 85) Martirologij navaja dve svetnici s tem imenom. Prva goduje 29. julija, druga 3. septembra.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka] STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Sklanjanje zemljepisnega imena »Porto Novo«

Kako se sklanja glavno mesto Benina Porto Novo? Se sklanjata obe sestavini (iz Porta Nova, v Portu Novu), samo druga (iz Porto Nova, v Porto Novu) ali morda samo prva (iz Porta Novo, v Porto Novo)? Vem, da ste na vprašanja o sklanjanju tujih zemljepisnih imen odgovarjali že večkrat, vendar med odgovori svojega ne najdem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

sláma Frazemi s sestavino sláma:
goréti kot sláma, iméti slámo v glávi, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, mlátenje prázne sláme, mlatíti prázno slámo, prázna sláma, senó – sláma

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt, béla smŕt, bíti na prágu smŕti, bíti zapísan smŕti, bléd kot smŕt, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, čŕna smŕt, glédati smŕti v obràz, glédati smŕti v očí, hláden kot smŕt, igráti na življênje in smŕt, [kot] kónjska smŕt, kúrja smŕt, na življênje in smŕt, ne báti se ne smŕti ne vrága, níhati med življênjem in smŕtjo, poglédati smŕti v očí, smŕt je pokosíla kóga, spopádati se na življênje in smŕt, v sénci smŕti, viséti med življênjem in smŕtjo, zapísan smŕti, zréti smŕti v obràz, zréti smŕti v očí, življênje v sénci smŕti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

srpan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
srpana samostalnik moškega spola
starinsko julij ali avgust
IZGOVOR: [sə̀rpan], rodilnik [sə̀rpana]
ZVEZE: mali srpan, veliki srpan
PRIMERJAJ: avgust, julij, Srpan

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šentjákobica -e [šentjakobica in šəntjakobica] ž (ȃ)
nar. hruška, ki dozori konec meseca julija: obirati šentjakobice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šentjánžev šentjánževa šentjánževo pridevnik [šentjánžeu̯ šentjánževa šentjánževo] in [šəntjánžeu̯ šəntjánževa šəntjánževo] STALNE ZVEZE: šentjanževa roža
ETIMOLOGIJA: iz šent Janž ‛sveti Janez’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

šmohórka tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó)
nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

táščica táščice samostalnik ženskega spola [táščica] STALNE ZVEZE: modra taščica, rdeča taščica
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. tȁščica < slovan. *pъtašьčica, iz *pъtašьka ‛ptica’, tako kot nar. rus. ptáška, iz pslov. *pъtaxъ k ↑ptica - več ...
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. ↑novela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

termidór -ja m (ọ̑)
1. zgod. enajsti mesec v koledarju francoske revolucije: prvi dan termidorja
2. zgod. prevrat v Franciji 27. julija 1794, s katerim je višja buržoazija vzela oblast jakobincem: razprava o termidorju; udeleženec termidorja
3. knjiž. protirevolucija: obvarovati revolucijo pred termidorjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tíger -gra m (í)
1. velika rumenkasto ali rdečkasto rjava zver s črnimi progami: tiger plane, skoči živali za vrat; ujeti, ustreliti tigra; krvoločen tiger; boril se je kot tiger junaško
♦ zool. bengalski tiger; sibirski tiger z zelo gosto rumenkasto rjavo dlako, ki živi v Sibiriji, Panthera tigris longipilis
2. ekspr. drzen, napadalen človek: ta tiger zmeraj hoče uveljaviti svojo voljo / šahovski tiger drzen, napadalen šahovski igralec
3. ekspr. tigrasta žival, zlasti mačka: ima črne mačke in tigre
4. med drugo svetovno vojno velik, dobro oklepljen nemški tank z zelo močnim daljnostrelnim topom: nemška vojska je tigre prvič množično uporabila julija 1943 pri Kursku / napadati s tanki tiger

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

titánski1 titánska titánsko tudi títanski títanska títansko pridevnik [titánski] tudi [títanski] ETIMOLOGIJA: ↑titan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trianónski -a -o prid. (ọ̑)
zgod., navadno v zvezi trianonska pogodba mirovna pogodba med članicami velike antante in Ogrsko, sklenjena 4. julija 1920 v Trianonu:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

trínajsti in trinájsti -a -o štev. (ȋ; á)
ki v zapovrstju ustreza številu trinajst: trinajsti rojstni dan; trinajstega [13.] julija; odšel je ob trinajsti (uri) 13h / trinajsto [13.] stoletje od 1200 do 1300
● pog. oditi v trinajsti bataljon, trinajsto brigado med narodnoosvobodilnim bojem umreti; danes je trinajsti in še petek po ljudskem verovanju dan, ko se lahko pojavijo težave, neprijetnosti; trinajsta plača vsota v višini mesečne plače, ki jo prejme nameščenec ali uslužbenec ob koncu leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vàš váša -e zaim. (ȁ á)
1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik; to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost
// izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov
2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen; vaši nazori nas ne motijo; vaša dolžnost je, da pridete; vaše veselje je nalezljivo
// izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki; vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela
4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog; vaše pismo komisiji so že obravnavali
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak; vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost
6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek; dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija
7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca; vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje
● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Vejica in zveza »z namenom, da«

Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.

Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Vejica med datumom in uro

Zanima me, ali je vejica med datumom in uro potrebna (npr. program prireditev na vabilu):

16. julija, ob 17.00

Prav tako ne vem, ali ime dogodka pisati v nadaljevanju z veliko ali malo začetnico.

PROGRAM PRIREDITVE

ob 19.30 S/sprejem gostov

ob 20.00 N/nagovor slavnostnega govornika ob 20.30 N/nastop Godalnega kvarteta Mlakar

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Vejica pred okrajšavo l.r.

Je pred okrajšavo l.r. (lastnotočno) vejica, npr. Janez Novak(,) l.r.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

veljáva-esamostalnik ženskega spola
  1. moč, opredeljena z zakonom, vplivom
    • veljava česa
    • , veljava od/do
    • , veljava čez kaj, kdaj
    • , veljava s čim, kdaj
    • , veljava pri kom/čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [wnúkinja] ETIMOLOGIJA: ↑vnuk
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce] STALNE ZVEZE: telo vretenca
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
Začetnica pri skrajšanih stvarnih lastnih imenih (»Uredba«) in sklicevanje na skrajšana imena

Zanima me, kako bi zapisali naslednje skrajšane naslove predpisa, katerega polno uradno ime se glasi:

Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • polni uradni naslov brez datuma in subjekta, ki je predpis sprejel: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta, številke in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba (ES) št. 862/2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in številke: U/uredba (ES) št. 862/2007

  • skrajšani naslov, sestavljen iz vrste akta in nekaj besed iz polnega naslova: U/uredba o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti

In še drugi del vprašanja:

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih, kadar pred njimi stoji kazalni zaimek? Je velika začetnica v naslednjih dveh primerih upravičena?

  • Sporazum, sestavljen v 11 uradnih jezikih Evropske unije (španščina, danščina, nemščina, grščina, angleščina, francoščina, italijanščina, nizozemščina, portugalščina, finščina, švedščina) je bil objavljen v UL L 97, 30.3.1998, str. 2. Češka, estonska, latvijska, litovska, madžarska, malteška, poljska, slovaška in slovenska različica so objavljene v tem Uradnem listu Evropske unije.
  • Na podlagi [ … ] ZZVZZ in ZUTPG) [ … ] objavlja Zavod v tem Uradnem listu RS javni razpis programa izvajanja šolanja psov vodičev slepih zavarovanih oseb.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Začetnica pri stvarnih lastnih imenih z desnim (imenovalnim) prilastkom

Vljudno vas prosim za mnenje glede velike/male začetnice pri stvarnih lastnih imenih, pri katerih je prva sestavina jedro, ki označuje vrsto (npr. Hotel/Društvo/Program/Radio/Zavod), druga sestavina pa desni (imenovalni) prilastek, ki sam po sebi ni (uradno) lastno ime, npr.:

Hotel P/popotnik Radio O/ognjišče Zavod R/radio Š/študent Društvo M/metuljčica Društvo R/rdeči noski Program D/digitalna Evropa

V pravopisnem pravilu 854 – ki sicer govori o ujemanju delov lastnih imen, ne o začetnicah – je pri zgledu Hotel Turist [1] zapisano: "Hotel Turist [ … ] to poimenovanje izvajamo iz zveze "hotel z imenom Turist"."

Ali bi morali potem analogno zapisati Program Digitalna Evropa, ker to poimenovanje izvajamo iz zveze program z imenom Digitalna Evropa, Društvo Rdeči noski", ker ga izvajamo iz zveze "društvo z imenom Rdeči noski itd.

Ali pa bi morali zapisati Program digitalna Evropa, ker je to program z imenom Program digitalna Evropa, Hotel popotnik, ker je to hotel z imenom Hotel popotnik, in Društvo rdeči noski, ker je to "društvo z imenom Društvo rdeči noski"?

[1] Hotel Turist je sicer v pravopisu mogoče najti na vsaj še dveh mestih (v pravilu 104 in v Slovarčku jezikoslovnih izrazov), vendar je hotel obakrat zapisan z malo začetnico. Moje vprašanje zadeva primere, ko bi prvo sestavino nujno pisali z veliko začetnico, ker je del uradnega imena.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, kot poskúsni zájec, množíti se kot zajci, plodíti se kot zájci, pobégniti kot zájec, podáti se kómu kot zájcu bóben, poskúsni zájec, potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka, razmnoževáti se kot zájci, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, spáti kot zájec, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, ucvréti jo kot zájec, ustrelíti kóga kàkor zájca, ustrelíti kóga kot zájca, v tém gŕmu tičí zájec, zbežáti kot zájec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

Zapis datuma z besedo

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)

V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:

V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.

Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:

Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen

Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zavijáč zavijáča samostalnik moškega spola [zavijáč] STALNE ZVEZE: jabolčni zavijač
ETIMOLOGIJA: ↑zavijati
zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zelênoprógasta smrékova ušíca -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

zóken samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žerjávica Frazemi s sestavino žerjávica:
bíti [kot] na žerjávici, górek kot žerjávica, hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, kot na žerjávici, pêči kot žerjávica, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošiljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, sedéti [kàkor] na žerjávici, vróč kot žerjávica, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žív-a -opridevnik
  1. razvijajoč, rastoč
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje, kdaj
    • , kdo biti živ med kom, kje
    • , kdo/kaj biti živ od/do česa, od/do kdaj
  2. delujoč, tvoren, aktiven
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti živ med kom/čim, kje, kdaj
    • , kaj biti (bolj) živ od/do česa, od/do kdaj
  3. resničen, dejanski
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med kom/čim, kje
  4. živahen
    • kdo/kaj biti živ v/na čem, kje
    • , kaj biti živ med čim, kje
    • , kdo/kaj biti bolj živ od česa

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 5. 2024.

žogobŕc žogobŕca samostalnik moškega spola [žogobə̀rc] ETIMOLOGIJA: ↑žoga + ↑brcati
Število zadetkov: 156