dán dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi: rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 
  1. 1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni; od takrat je minilo štirinajst dni; pridem čez dva dni, čez teden dni; pred (nekaj) dnevi je odšel; večkrat na dan se oglasi; prvi, zadnji dan v mesecu, tednu; dela vsak dan, vsak drugi dan; dan pozneje se je zgodilo; dan pred praznikom; nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost
    // pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
    ♦     rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem
    // s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami
    // delovni dan delovnik
    // rojstni dan
    // s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena
  2. 2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, ant. noč: dan je že; dan se daljša, krajša; dan se dela dani se; dan raste postaja daljši; deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan; jesenski, pomladni dan; kot noč pa dan sta zelo različna
    // ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo
    // ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan!
  3. 3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi; burni, veseli dnevi; to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi
    // slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi
    // omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
    ●     jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dvójček -čka m (ọ̄) 
  1. 1. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok: dvojčka sta si tako podobna, da ju ljudje le s težavo ločijo; rodila je dvojčke / siamska dvojčka zraščena, zlasti v spodnjem delu prsnice; pren. v tem človeku je našel pravega duševnega dvojčka
  2. 2. hiša z dvema popolnoma ločenima stanovanjema: graditi dvojček; stanovati v dvojčku
    ●     rojen v znamenju dvojčkov v času od 22. maja do 21. junija
    ♦     astr. Dvojčka tretje ozvezdje živalskega kroga; čeb. panj dvojček panj, prirejen za bivanje dveh družin; med. dvojajčna, enojajčna dvojčka; min. dvojček skupina dveh med seboj pravilno zraščenih kristalov; ptt (telefonski) dvojček vsak od dveh telefonskih naročniških aparatov, ki sta s posebno pripravo priključena na isti vod; rib. dvojček trnek z dvema ostema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

greenpeaceovec -vca cit. [grínpísovəc] in grínpísovec -vca m, člov. (ȋ-ȋ)
član mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace: Z akcijo so želeli greenpeaceovci opozoriti na to, da je ubijanje kitov za raziskovalne namene nepotrebno | Na ekološko krizo so grinpisovci opozarjali že junija 1981 v Nemčiji E po imenu organizacije agl. Greenpeace iz green 'zelen' + peace 'mir'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

iglomát -a m (ȃ)
avtomat za prodajo igel za vbrizgavanje mamila: namestitev iglomata; postavitev iglomata; V iglomatih na občinskih stavbah v Mostah in na Viču so od januarja do konca junija zamenjali več kot 11.500 injekcijskih igel, ki jih potrebujejo uporabniki drog E (↑)ígla + (↑)(avto)mát

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

júnij -a m (ú) šesti mesec v letu: rok za prijave je dvajseti junij; druga polovica junija; v (mesecu) juniju se konča pouk / oditi na dopust (meseca) junija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

júnijski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na junij: topli junijski večeri; junijsko vreme
♦ šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

kásen -sna -o tudi -ó prid., kasnéjši (á) raba peša  
  1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa; pozen: bil je kasen, ker se je pokvaril avtobus; kasni ste za v gledališče / ekspr. malo kasni ste z opravičilom že prej bi se morali opravičiti
    // kasni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
  2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: kasen izid knjige; kasen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako kasnim uspehom zapoznelim
    // kasna setev; danes imamo kasno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo kasno pozno dozorelo
    // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov kasni prihod me je zmotil; kasno branje jo utruja / ekspr. danes bom kasen bom pozno prišel (domov)
  3. 3. v zvezi z večer, popoldne od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že kasen večer, ko smo se razšli; kasno popoldne / prišel je v kasnih (večernih) urah pozno zvečer
    // kasni srednji vek zadnje obdobje
  4. 4. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti kasnejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, kasnejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v kasnejšem razvoju; ta in tudi kasnejše operacije so bile neuspešne / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, kasnejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo
  5. 5. zastar. počasen, zamuden: kasna in težavna vožnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

mécati -am nedov. (ẹ̄) zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

módulSSKJ -a m (ọ̑)
samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: Junija se bo začel izobraževalni modul za tekstilno industrijo, ki ga bo izvedel Center za strokovno izpopolnjevanje in svetovalno dejavnost ljubljanske ekonomske fakultete E ← nem. Modul ← lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

nízkoenergíjski -a -o prid. (ī-ȋ)
1. ki deluje z majhno energijo, močjo: nizkoenergijski laser; Za obsevanje z visokoenergijsko napravo morajo bolniki čakati do konca junija, čakalne dobe za obsevanje z drugimi nizkoenergijskimi napravami pa so nekoliko krajše
2. ki porabi malo energije: nizkoenergijski stanovanjski objekt; V idealnih razmerah je nizkoenergijska hiša pravilno orientirana, preproste oblike kocke in narejena iz čim manj različnih materialov
3. ki ima majhno energijo: nizkoenergijski valovi v magnetnem polju; nizkoenergijska elektronska stanja; Sončna celica je elektrokemični generator, ki nizkoenergijske valenčne elektrone s pomočjo fotonov pretvori v mobilne elektrone z višjo energijo, ki lahko generirajo električni tok
4. ki vsebuje malo kalorij; nizkokalorični: nizkoenergijski dietni pripravki; Aromatizirane vode ali vode z okusom spadajo v posebno kategorijo nizkoenergijskih osvežilnih brezalkoholnih pijač iz rastlinskih izvlečkov E (↑)nizko… + (↑)energíjski

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

obràt1 -áta m (ȁ á) 
  1. 1. glagolnik od obrniti: obrat glave / obrat na, v desno, levo; obrat na petah; obrat s celim telesom; obrat nazaj / kot izvrsten letalec zmore tudi hitre obrate / obrat ključa, krmila, ročice / žarg. motor s tri tisoč obrati na minuto vrtljaji
  2. 2. dejstvo, da postane kaj (popolnoma) drugačno od prejšnjega: to je bil pomemben obrat v njegovem življenju / nepričakovan obrat v politiki / v tekstu je veliko aforizmov in besednih obratov; stavki so polni tujk in nenavadnih miselnih obratov / knjiž. ta slika predstavlja odločen obrat k naturalizmu preusmeritev
    ♦     astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; ekon. obrat kapitala čas, v katerem se povrne kapital v izhodiščno obliko; kor. četrtinski obrat plesni obrat za 90°; polovični obrat plesni obrat za 180°; meteor. toplotni obrat pojav, da je temperatura zraka v višinah višja kot v nižinah; muz. obrat akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; šport. obrat element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec spremeni smer vožnje za 180°; krožni obrat okrog dolžinske osi pri metanju diska, kladiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice
// nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

pôzen -zna -o prid., peti pomen poznéjši (ó ō) 
  1. 1. navadno v povedni rabi ki ima do določenega časa, roka malo, premalo časa: zaspal je, zato je pozen; pozni ste za gledališče / ekspr. pozen si z opravičilom že prej bi se moral opravičiti
    // pozni potniki so hiteli na avtobus potniki, ki so bili pozni
  2. 2. z glagolskim samostalnikom ki je, se pojavi ob koncu predvidenega časa ali (nekoliko) po njem: pozen izid knjige; pozen prihod vlaka / ni se mogel zadovoljiti s tako poznim uspehom zapoznelim
    // pozna setev; danes imamo pozno kosilo pozno kosimo; letos je sadje zelo pozno pozno dozorelo
    // ki je, se pojavi ob koncu dneva, večera: njegov pozni prihod nas je zmotil; pozno branje jo utruja / ekspr. danes bom pozen bom pozno prišel (domov)
  3. 3. od začetka trajanja zelo oddaljen: bil je že pozen večer, ko so se razšli; pozna jesen, pomlad; šiva do pozne noči; pozno popoldne / prišel je v poznih (večernih) urah pozno zvečer; ekspr. ura je že pozna pozno je že
    // dočakal je pozno starost visoko
    // pozni srednji vek zadnje obdobje; pozna antika
    ●     ekspr. občudovali ga bodo še pozni rodovi še dolgo bo slaven, občudovan
  4. 4. ki doraste, dozori v razmeroma daljšem času: pozni krompir; cveteli so pozni nageljni; pozne češnje; pozne in zgodnje sorte
  5. 5. v primerniku ki se zgodi, opravi v času, ki sledi določenemu: tedanja konferenca niti poznejši pogovori med državniki niso pripeljali do sporazuma; delo je napisal zelo zgodaj, poznejši popravki ga niso dosti spremenili / odkloni v poznejšem razvoju; tudi poznejše operacije niso uspele / kot opozorilo: prijavite se do prvega junija, poznejših prijav ne bomo sprejemali; preštejte denar, poznejših reklamacij ne upoštevamo
    // nanašajoč se na osebo, ki bo v kakem stanu, poklicu, funkciji, zdaj pa še ni: poznejši minister; njegov poznejši sodelavec
    ♦     gozd. pozni les gostejša plast lesa v letnici; um. pozni barok; pozna gotika; vrtn. pozna čremsa parkovno drevo s pokončnimi cvetnimi grozdi, po izvoru iz Severne Amerike, Prunus serotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prèdtéden -dna m (ȅ-ẹ̑)
teden pred začetkom rednega, organiziranega poteka česa: Del seminarja se je začel 29. junija z uvajalnim predtednom za začetnike E (↑)pred... + (↑)téden

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

preseljevánje -a s (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od preseljevati: okupatorjevi načrti za množično preseljevanje prebivalstva / ob preseljevanju sem knjigo izgubil; ekspr.: naveličal se je potepanj in večnega preseljevanja ter šel v pokoj; dnevno preseljevanje iz vasi v mesto / nadzorovati preseljevanje divjih živali / preseljevanje narodov gibanje barbarskih plemen, ljudstev v Evropi od konca 4. stoletja do začetka 7. stoletja proti zahodu, jugu Evrope
    ●     publ. junija se začne pravo preseljevanje narodov se začnejo množična turistična potovanja
  2. 2. v zvezi preseljevanje duš, zlasti v brahmanizmu, budizmu in pitagorejstvu prehod duše po smrti v drugo telo, živalsko ali človeško: verovati v preseljevanje duš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

prósnica -e ž (ọ̑) zool. majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis: ličinka prosnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sárajevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice
♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

solstícij -a m (í) astr. čas, ko doseže Sonce najsevernejšo ali najjužnejšo lego na nebu; sončni obrat: ob solsticiju je dan najdaljši ali najkrajši / poletni okoli 21. junija, zimski solsticij okoli 21. decembra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

sónčen -čna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico
    // sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur
    // ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave
  2. 2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
    // ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
    // ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
    // z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
    ●     Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
    ♦     astr. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

spustáš -a m, člov. (á)
1. športnik, ki se ukvarja s spustom s kajakom ali kanujem na divjih vodah: Slalomiste in spustaše čakajo do začetka junija nastopi na evropskih ali svetovnih prvenstvih
2. športnik, ki se ukvarja s spustom v gorskem kolesarstvu: Nanos je zelo priljubljen predvsem med kolesarji prostega sloga in spustaši, ki tam lahko tudi pozimi ali zgodaj spomladi trenirajo svoje veščine E (↑)spúst

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

svetoivánski -a -o prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na praznik Janeza Krstnika 24. junija: svetoivanski običaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

šêsti -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu šest: sobota je šesti dan v tednu; rojen šestega [6.] junija; hodi v šesti razred; papež Pavel VI. / od doma je odšel že pred šesto (uro) 6h; 18h / potres šeste jakostne stopnje
● pomagal ji je njen šesti čut intuicija, nagon; ekspr. naložila si je šesti križ šestdeset let je (bila) stara; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
♦ lingv. šesti sklon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

têmeljniSSKJ -a -o prid. (é)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tóm -a in -- in TÓM -a in -- m (ọ̑) do junija 2003
letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; temeljna obrestna mera: V Banki Slovenije priznavajo, da bi tom po veljavni metodologiji hipotetično res lahko bil negativen, čeprav je to po njihovem mnenju malo verjetno E kratica za t(emeljna) o(brestna) m(era)

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

tôrek -rka m (ó) drugi dan v tednu: jutri bo torek; prijave sprejemamo vsak prvi torek v mesecu; v torek zvečer se vrne; izlet bo v torek, 24. junija / obiskuje me ob torkih; zgodilo se je v noči od torka na sredo
♦ etn. pustni torek torek v šestem tednu pred prvo pomladansko polno luno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

ustáva1 -e ž (ȃ) temeljni zakon države: izdati, razglasiti, spremeniti ustavo; členi ustave; dopolnila k ustavi; skladnost zakonov z ustavo / republiška, zvezna ustava; pren. ta Trubarjeva knjiga je bila ustava slovenske protestantske cerkve
♦ jur. ustava najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države; zgod. oktroirana ustava ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander; vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

versájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Versailles: versajski parki / versajske oranžerije
♦ zgod. versajski mir mir, sklenjen 28. junija 1919 med poraženo Nemčijo in zmagovitimi zavezniki v Versaillesu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

vidovdánski -a -o prid. (ȃ) zgod., v zvezi vidovdanska ustava prva ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, izdana 28. junija 1921

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

zvremeníti se -ím se dov., zvreménil se (ī í) brezoseb., nar. zahodno zvedriti se: počakaj, da se zvremeni / proti koncu junija se je zvremenilo se je vreme ustalilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

Število zadetkov: 30