Jǜri -ja m Jurij: Jüri Jurjavics KŠ 1771, A6b; Po eti ide Dalamtina Jüri KŠ 1771, A6b; Živo je môž, Jüri ziméno BJ 1886, 24; Gyüri je ſzlüso KM 1790, 74; Sz. Gyüri KŠ 1771, 812; szo Lutheri potájenomi Goszpon Gyüri pravili KOJ 1845, 68; Na ſz. Gyürja dén KŠ 1771, 845; Liki, od ſz. Gyürgya BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Jurij [jȗrij] samostalnik moškega spola

krstno ime Jožef

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

Jurij -a m osebno lastno ime Jurij: S. Juri im. ed. je bil shlahtniga, inu bogatiga ſtanu rojen v' Capadoci ǀ Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri im. ed. Bucchananus ǀ jeſt neſamerem vnimu zhloveku s'Imenam Juri im. ed. ǀ Juri im. ed. ſe oberne po zerkvi, rekozh: kej ſte sdaj vy moy Priateli? kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure zv. ed. Bug ti pomagai ǀ videozh ſtonovitnoſt S. Juria rod. ed. ǀ je mogal Nesho porozhit, katera Juriu daj. ed. je bila vſe ſalebala ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria tož. ed. veno gorezho apnenizo urezhi ǀ uſimimo naprej naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … sholnerij S. Iurja tož. ed. ǀ ſe nei dopolnilu nad S. Juriam or. ed. ǀ nad naſhem pomozhnikam S. Jurjam or. ed. 1. Sv, Júrij (po legendi mučen 303), zavetnik vojščakov 2. → Bukananus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

kobȋlar, -rja, m. 1) der Gestütmeister, Cig.; — der Stutenhändler, M., C.; — der Pferdehirt, C.; — 2) die Goldamsel, der Pirol (oriolus galbula), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); (pravijo o njem, da poje: "Jurij, si videl mojo kobilo?" ali kaj enakega, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.