belec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
belca samostalnik moškega spola
človek svetle/bele polti
žival belkaste barve
IZGOVOR: [béləc], rodilnik [bélca] tudi [béu̯ca]
BESEDOTVORJE: belčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

čonkav

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Edvard III.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Edvarda III. tudi Edvard Tretji Edvarda Tretjega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
angleški kralj
IZGOVOR: [édvart trétji], rodilnik [édvarda trétjega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

govno ► ˈgọːvnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Hanovrčan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hanovrčana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik angleške vladarske rodbine
v množini Hanovrčani angleška vladarska rodbina
IZGOVOR: [hanôvərčan], rodilnik [hanôvərčana]
BESEDOTVORJE: Hanovrčan, Hanovrčanka, Hanovrčanov, Hanovrčankin, hanovrski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hláden Frazemi s sestavino hláden:
bíti hláden do kóga, delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, hláden kàkor léd, hláden kot léd, hláden kot smŕt, hládna krí, [kot] hláden túš, kot hládna pŕha, ohraníti hládno krí, ostáti hláden, ostáti hláden do kóga, pripráviti kómu hládno pŕho, tó je [kot] hláden túš, učinkováti kot hládna pŕha

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

hrást Frazemi s sestavino hrást:
iz lísta napráviti hrást, [močán] kàkor hrást, [tŕden] kàkor hrást, [tŕdno] kàkor hrást, vêlik kot hrást, visòk kot hrást, žíve hráste postávljati, žíve hráste stáviti, žívi hrást postáviti, žívi hrást stáviti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Imena svetnikov in pisne različice

Zanima me, kako pravilno zapišemo ime zavetnika gasilcev: sv. Florijan ali sv. Florjan? Opažam namreč obe različici. Praznujemo torej Florijanovo nedeljo ali Florjanovo nedeljo? Podobno je tudi pri sv. Juriju: je pravilno Jurijeva tržnica ali Jurjeva tržnica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Ime novega britanskega kralja – »Charles III.« ali »Karel III.«

Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?

Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izvor priimka »Besednjak«

Prosim za razlago priimka Besednjak. V Sloveniji Besednjakov ni prav veliko, spoznala pa sem družino iz Splita s priimkom Besednik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Izvor priimkov »Jurečič« in »Medveš«

Zanima me izvor priimkov Jurečič in Medveš.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

júr júrja samostalnik moškega spola [júr] ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu po svetem Juriju, upodobljenem na bankovcu za tisoč dinarjev, iz časa Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, v drugem pomenu verjetno nastalo iz svetniškega imena Jurij kot tabuistično ime
júr1 -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək] STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jȗrček -čka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jurček gl. jurij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jǜri -ja m Jurij: Jüri Jurjavics KŠ 1771, A6b; Po eti ide Dalamtina Jüri KŠ 1771, A6b; Živo je môž, Jüri ziméno BJ 1886, 24; Gyüri je ſzlüso KM 1790, 74; Sz. Gyüri KŠ 1771, 812; szo Lutheri potájenomi Goszpon Gyüri pravili KOJ 1845, 68; Na ſz. Gyürja dén KŠ 1771, 845; Liki, od ſz. Gyürgya BKM 1789, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Juri gl. Jurij

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Júrij -a m (ú)
etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
slovenska bajeslovna oseba
IZGOVOR: [júrij], rodilnik [júrija]
BESEDOTVORJE: Jurijev
ZVEZE: zeleni/Zeleni Jurij

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Júrij -a m z -em oseb. i. (ú)
Júrijev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij [jȗrijnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

krstno ime Jožef

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij -a m osebno lastno ime Jurij: S. Juri im. ed. je bil shlahtniga, inu bogatiga ſtanu rojen v' Capadoci ǀ Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri im. ed. Bucchananus ǀ jeſt neſamerem vnimu zhloveku s'Imenam Juri im. ed. ǀ Juri im. ed. ſe oberne po zerkvi, rekozh: kej ſte sdaj vy moy Priateli? kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure zv. ed. Bug ti pomagai ǀ videozh ſtonovitnoſt S. Juria rod. ed. ǀ je mogal Nesho porozhit, katera Juriu daj. ed. je bila vſe ſalebala ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria tož. ed. veno gorezho apnenizo urezhi ǀ uſimimo naprej naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … sholnerij S. Iurja tož. ed. ǀ ſe nei dopolnilu nad S. Juriam or. ed. ǀ nad naſhem pomozhnikam S. Jurjam or. ed. 1. Sv, Júrij (po legendi mučen 303), zavetnik vojščakov 2. → Bukananus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

jurij ► ˈjüːrė ˈjüːrja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij ► ▪ˈjüːrė ▪ˈjüː rja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurijev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurijeva Jurijevo pridevnik
IZGOVOR: [júrijeu̯], ženski spol [júrijeva], srednji spol [júrijevo]
ZVEZE: Jurijev križ

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij iz Brežic
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurija iz Brežic samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
teolog slovenskega rodu
IZGOVOR: [júrij iz bréžic], rodilnik [júrija iz bréžic]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurij VI. Britanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurija VI. Britanskega tudi Jurij Šesti Britanski Jurij Šestega Britanskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
angleški kralj
IZGOVOR: [júrij šêsti británski], rodilnik [júrija šêstega británskega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Jurovski Dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurovskega Dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah
IZGOVOR: [júrou̯ski dól], rodilnik [júrou̯skega dóla]
BESEDOTVORJE: Jurovskodolčan in Jurovčan, Jurovskodolčanka in Jurovčanka, Jurovskodolčanov in Jurovčanov, Jurovskodolčankin in Jurovčankin, jurovskodolski in jurovski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kaj pomeni beseda »hrnjavs«?

Zanima me pomen besede hrnjavs (Besedišče).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Kako se glasi rodilnik imena »Juri«: »Jurija« ali »Juria«?

V tujini se nam je rodil vnuk z imenom Juri. Kako se sklanja njegovo ime: Jurija ali Juria?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

kobȋlar, -rja, m. 1) der Gestütmeister, Cig.; — der Stutenhändler, M., C.; — der Pferdehirt, C.; — 2) die Goldamsel, der Pirol (oriolus galbula), Cig., Jan., C., Erj. (Ž.); (pravijo o njem, da poje: "Jurij, si videl mojo kobilo?" ali kaj enakega, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

križec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
križca samostalnik moškega spola
manjšalno križ
izpostavno znamenje
IZGOVOR: [krížəc], rodilnik [kríšca]
ZVEZE: križci in krožci, viteški križec, železni križec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

legénda -e ž (ẹ̑)
1. lit. pripoved, v kateri nastopa Kristus, Marija ali svetniki: brati, poslušati legende; legenda o sv. Petru / legenda pripoveduje, da je Kristus prišel nekoč na Kras / po legendi je sv. Jurij premagal zmaja
2. knjiž. pripoved, zgodba, zlasti o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh: ljudstvo je obdalo kralja Matjaža z legendami; vedel sem za legendo o zakladu, ki je menda tam zakopan; o tem kroži mnogo legend / zanimive legende o pesniku
// nav. ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: to niso legende, ampak dejstva
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor zaradi nenavadnih, izrednih lastnosti vzbuja občudovanje: hrabri bojevnik je postal legenda / življenje tega človeka je že legenda
● Matija Gubec je že prešel v legendo je postal legendaren
4. navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu, na skici / razstavne muzejske zbirke so bile pomanjkljivo opremljene z legendami
5. num. napis (na novcu, pečatu): spremeniti legendo pečata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

lèv Frazemi s sestavino lèv:
boríti se kot lèv, braníti se kàkor lèv, hráber kàkor lèv, hráber kot lèv, pogúmen kot lèv

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

mêdved Frazemi s sestavino mêdved:
kosmàt kàkor mêdved, močán kàkor mêdved, močán kot mêdved, trísto [kosmátih] medvédov, zaščíten kot mêdved

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

múla Frazemi s sestavino múla:
držáti múlo, kúhati múlo, nosíti múlo, pásti múlo, tŕmast kàkor múla, tŕmasto kot múla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, obráčati se na napáčen naslòv, obrníti se na napáčen naslòv, obrníti se na právi naslòv, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, právi naslòv, príti na právi naslòv, rómati na právi naslòv, usmériti kóga/kàj na právi naslòv

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

odpàd Frazemi s sestavino odpàd:
bíti za [na] odpàd, ne bíti šè za [na] odpàd

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Péter Frazemi s sestavino Péter:
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pija samostalnik moškega spola
grška črka π
IZGOVOR: [pí], rodilnik [píja]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

prêstol Frazemi s sestavino prêstol:
bíti na prestólu, metáti kóga s prestóla, páhniti kóga s prestóla, sedéti na prestólu, správiti kóga s prestóla, vréči kóga s prestóla, zríniti kóga s prestóla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Raba predloga pred pisnim znamenjem

Ali se pri zapisu (por. z + Verico) uporablja z ali s? Namreč, s pokojno Verico ali z (pokojno) Verico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Razlikovanje med pridevniškima oblikama »svet« in »sveti«

Zanima me, če se lahko pridevnik sveti ob samostalniku Jurij razume tudi kot vrstni pridevnik.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

réč Frazemi s sestavino réč:
lépa réč, no, lépa réč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Sklanjanje imena »Monica«

Rada bi razumela, kako se pravilno piše sklanjano italijansko ime Monica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Sklanjanje imen »Demitri« in »Demitrij«

Ste lahko tako prijazni in zapišete pravilno sklanjatev imen Demitri in Demitrij?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Slovenjenje osebnih imen (svetnikov in vladarjev)

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

svét Frazemi s sestavino svét:
bíti člôvek s téga svetá, bíti na kôncu svetá, bíti na ónem svétu, bíti s téga svetá, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, íti [túdi] na kônec svetá, na célem svétu, na vsè štíri straní svetá, nàjstaréjša obŕt [na svétu], ne bíti s téga svetá, nôvi svét, očí [vsèga] svetá, po célem svétu, pomágati kómu na svét, požvížgati se na vès svét, prijókati na svét, príti na svét, privékati na svét, správiti kóga na óni svét, správiti kóga na svét, správiti kóga s svetá, stàr kot svét, stári svét, stréha svetá, trétji svét, uglédati lúč svetá, v béli svét, za nìč na svétu, za vès svét, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Svéti Júrij -ega -a m, druga enota s -em zem. i. (ẹ́ ú) |ob Ščavnici|: pri ~em ~u
júrševski -a -o (ú)
Júrjevčan -a m, preb. i. (ú)
Júrjevčanka -e ž, preb. i. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

tartujski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
tartujska tartujsko pridevnik
IZGOVOR: [tártujski]
ZVEZE: tartujska šola

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Tuja imena vladarjev: prevesti ali ne?

Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Turjak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Turjaka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v občini Velike Lašče
IZGOVOR: [turják], rodilnik [turjáka]
PRIMERJAJ: Auersperški, Turjaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

turjaški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
turjaška turjaško pridevnik
nanašajoč se na grad Turjak in Turjačane
nanašajoč se na kraj Turjak
IZGOVOR: [turjáški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Ujemanje priredno sestavljenega osebka s povedkom: pojmovni in množinski samostalnik

Kaj je pravilno? a) Sanje in vztrajnost lahko spremenita svet. b) Sanje in vztrajnost lahko spremenijo svet.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vèč Frazemi s sestavino vèč:
bíti vèč díma kot ôgnja, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, vèč kot prevèč, znáti vèč kot hrúške pêči, znáti vèč kot krompír pêči

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Vídem3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

vráta Frazemi s sestavino vráta:
bíti pred vráti, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot têle v nôva vráta, kàj tŕka na vráta, mí o vólku, vólk na vráta, naletéti na zapŕta vráta, ostájati pred zapŕtimi vráti, ostáti pred zapŕtimi vráti, pokazáti kómu vráta, polítika odpŕtih vrát, postáviti kóga pred vráta, príti kám skozi stránska vráta, státi pred vráti, stopíti kám skozi stránska vráta, tŕkati na vráta [kóga/čésa], tŕkati na zapŕta vráta, vsà vráta so [(na) širôko] odpŕta kómu, vstopíti kám skozi stránska vráta, za zapŕtimi vráti, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom, zijáti kot bìk v nôva vráta, znájti se pred zapŕtimi vráti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zakaj pravimo »Srbkinja« in ne »Srbinja«?

Zakaj pravimo Srbkinja in ne Srbinja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zapis besedne zveze »dedek Mraz« z veliko začetnico

Zanima me zapis besedne zveze dedek Mraz.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Zapis in uporaba besede »muzikal«

Zakaj ne pišemo muzikel namesto muzikal, saj v odvisnem sklonu rečemo muzikla in ne muzikala. Muzikal je samo črkovna prestavitev iz angleščine v slovenščino in nima s kaljo nobene zveze (»Al' bo kal pognalo seme, ...«); poudarek na zadnjem zlogu pa nas privede prav do tega.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zelèn3 -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste / koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; pog. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
// ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
// ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
2. ki ohranja okolje, zlasti z uporabo obnovljivih virov energije: zelene tehnologije; zelene stranke
3. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
4. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
// ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
5. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
6. v zvezi zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, med., vet. glavkom:
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
♦ agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

zêmlja (Zêmlja) Frazemi s sestavino zêmlja (Zêmlja):
izbrísati kàj z oblíčja zêmlje, izgíniti, kàkor [da] bi se v zêmljo udŕl, izgíniti, kot [da] bi se v zêmljo udŕl, nikógaršnja zêmlja, okrógel kot Zêmlja, ráj na zêmlji (Zêmlji), správiti kóga pod zêmljo, [srám je kóga, da] bi se [najráje] v zêmljo udŕl, stàr kot zêmlja (Zêmlja), udréti se v zêmljo, ustváriti ráj na zêmlji (Zêmlji), vdréti se v zêmljo, zravnáti kàj z zêmljo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

želézo Frazemi s sestavino želézo:
bíti [kot] iz želéza, bíti za med stáro želézo, bíti za v stáro želézo, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti med stáro želézo, íti v stáro želézo, kováti želézo, doklèr je vróče, med stáro želézo, ne bíti iz želéza, odíti med stáro želézo, rómati med stáro želézo, spremeníti kàj v stáro želézo, stáro želézo, v stáro želézo, vèč želéz je v ôgnju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 5. 2024.

Število zadetkov: 81