eksplozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk;
eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji
♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motoreksplozíjsko prisl.: eksplozijsko varna izvedba aparatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
izliválnik in zliválnik -a m (ȃ) knjiž. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode; lijak: zliti vodo v izlivalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
lákomnica -e ž (á) - 1. ekspr. lakomna ženska: oderuška lakomnica
- 2. nar. lijak (za vlivanje vina v sod)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
líj -a m (ȋ) knjiž. lijak: stekleni liji / dno mogočnega apnenčastega lija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
liják -a m (á) - 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka
● ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
// kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku - 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodi
♦ agr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
líjec -jca m (ȋ) redko lijak: z lijcem vlivati v steklenico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
odmašíti -ím dov., odmášil (ī í) narediti, da kaj preneha biti zamašeno: odmašiti luknje, špranje / odmašiti cev, lijak; zdaj je dobro slišal, kot da bi se mu odmašila ušesa / odmašiti steklenicoodmašèn -êna -o: čutaro je pustil kar odmašeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
polnílen -lna -o [ou̯] prid. (ȋ) nanašajoč se na polnjenje: polnilna doba / polnilni material za blazine / polnilni prostor / polnilni stroj za konzerve, mleko; polnilna cev
● knjiž., redko polnilno pero nalivno pero
♦ elektr. polnilni tok enosmerni tok, ki polni akumulator, kondenzator; grad. polnilni zid zid, s katerim se zapolni odprtina, presledek med nosilnimi, navadno zunanjimi elementi; metal. polnilni pesek pesek za polnjenje prostora med modelom in livarskim okvirom; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo; polnilna linija; tekst. polnilni votek votek, ki se doda k temeljnemu votku, da postane tkanina bolj polna; tisk. polnilno gradivo gradivo, s katerim se zapolni prazen prostor med tiskarskimi znaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
požirálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) - 1. cevast organ, ki poteka, vodi od žrela do želodca: poškodbe požiralnika; požiralnik in sapnik
- 2. odprtina v kraških tleh, v katero izginja voda: vhod v požiralnik; jame in požiralniki
♦ geogr. luknja v skali, v katero se steka voda - 3. nav. ekspr. odprtina, v katero kaj izginja: metati snope v požiralnik mlatilnice / kuhinjski požiralnik lijak
- 4. pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja: cestni, dvoriščni požiralnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
visokotónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo
♦ rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1.000 hertzov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.
vlívek -vka m (ȋ) - 1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek
- 2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.