akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo;
pravila znanstvene akribije;
akribija slovstvenega zgodovinarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
birokrátski -a -o prid. (ȃ) nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat;
birokratski odnosi v podjetjih;
privilegirana birokratska kasta;
birokratska miselnost;
razraščanje birokratskih tendenc;
birokratsko poseganje v razvoj;
birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnostbirokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dopásti se -pádem se nedov. in dov., stil. dopàl se dopála se (á ā) pog., z dajalnikom biti všeč, ugajati: njena odločnost in natančnost se mi je zelo dopadla;
dopadel se ji je na prvi pogled;
sam sebi se dopade;
zastar. fant mi ni dopadel, ker je kadil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dosegljív -a -o prid. (ī í) ki se da doseči: škatla je na dosegljivi polici / težko dosegljivi cilji; dosegljiva natančnost / literatura za razpravo je bila lahko dosegljiva; prvo mesto zanj ni več dosegljivo / cene tega blaga so malokomu dosegljive so zelo visoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
drobníčav -a -o in drobničàv -áva -o prid. (í; ȁ á) redko drobnjakarski: drobničava natančnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
hitróst tudi hítrost -i ž (ọ̑; í) lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela;
hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kósati se -am se nedov. (ọ̑) - 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale
// kosati se med seboj - 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati
// pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov - 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kupčeválski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na kupčevalce: kupčevalska natančnost / kupčevalska strast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
matemátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon;
matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; lingv. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formulamatemátično prisl.: matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.: žarg. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
minuciózen -zna -o prid., minucióznejši (ọ̑) knjiž. zelo podroben, natančen: minuciozen opis;
detajlna, minuciozna risba;
delo ob izkopavanju je minuciozno in zamudno / minuciozna natančnostminuciózno prisl.: minuciozno razčleniti pojav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
minucióznost -i ž (ọ̑) knjiž. velika podrobnost, natančnost: minucioznost opisa / z vso minucioznostjo razčlenjuje vprašanje za vprašanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nánométrski -a -o prid. (ȃ-ẹ́) ki se nanaša na milijardinko metra: nanometrska natančnost; delci nanometrskih velikosti; Študij materialov nanometrskih razsežnosti zahteva uporabo visokoločljivostne elektronske mikroskopije E iz nánométer iz (↑)náno… + (↑)méter
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
natánčnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost natančnega človeka: všeč mi je njegova natančnost / učenje strojepisja zahteva natančnost in vztrajnost; pretirana natančnost pri delu / ekspr. svoje delo opravlja z matematično natančnostjo / natančnost merjenja; natančnost zapisnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nènadkriljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. neprekosljiv: nenadkriljiv umetnik;
biti nenadkriljiv;
nenadkriljiva pesnitev / nenadkriljiva lepota, natančnost zelo velikanènadkriljívo prisl.: nenadkriljivo igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nervózen -zna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na nervozo, živčen: nervozen otrok;
biti, postajati nervozen;
čutiti se nervoznega / nervozne roke / ekspr.: nervozen korak; nervozno žvižganjenervózno prisl.: nervozno delati, govoriti; nervozno se nasmehniti; sam.: natančnost vzbuja pri nervoznih odpor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
nújen -jna -o prid., nújnejši (ū) - 1. ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti: ima nujne opravke; zaradi narasle vode je evakuacija nujna; doma je zaradi nujnega dela / obravnavati najprej nujne prošnje / ponoči je imel zdravnik nekaj nujnih obiskov; rešilni avtomobil uporablja na nujni vožnji sireno / ambulanta sprejema samo nujne primere
- 2. ki se mu glede na objektivne okoliščine, zakonitosti ne da izogniti: v takih razmerah je poraz nujen; taki ukrepi so bili nujni; nujna posledica napačnega ravnanja / nima denarja niti za najnujnejše potrebe / logično, objektivno nujen; to je mogoče, ni pa nujno / nujna zahteva
- 3. brez katerega določenega dela, dejavnosti ni mogoče zadovoljivo opravljati: kupiti nujne pripomočke, stroje / pri tem delu je natančnost nujna; za to delo je nujna čelada, maska / omejiti se na nujne podatke bistvene
// brez katerega kaj ne more biti, obstajati: življenjsko nujne snovi / to je minimalna, nujna zaloga
♦ filoz. nujna lastnost lastnost, brez katere kaj ne more biti, obstajati; jur. nujni dedič dedič, ki ima neodvzemljivo pravico do dela zapuščine; nujni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; ptt nujni telefonski pogovor telefonski pogovor, za katerega vzpostavi pošta zvezo hitreje kot navadno; nujno pismo pismo, ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; ekspresno pismo
nújno prisl.: nujno hoče govoriti z vami; nujno potrebuje sobo / v povedni rabi: nujno je, da odidemo; če se rodiš, je nujno, da umreš
♦ ptt nujno označba na pošiljki pošiljko je treba dostaviti takoj, ko prispe v naslovni kraj; sam.: vse nujno smo opravili že včeraj; rešili so si samo najnujnejše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
oprèz -éza m (ȅ ẹ́) knjiž., redko - 1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
- 2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
opréznost -i ž (ẹ́) previdnost, pazljivost: opreznost v prometu;
delo zahteva veliko natančnost in opreznost / opreznost poslovnega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pazljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pazljivega človeka: pazljivost učencev pri pouku / za to delo je potrebna pazljivost in natančnost // knjiž. pozornost, skrb: študiju je posvečal veliko pazljivost; drama ni pritegnila gledalčeve pazljivosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedanteríja -e ž (ȋ) ekspr. zelo velika natančnost: njegova natančnost vodi že v pedanterijo / profesorska pedanterija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedántičen -čna -o prid. (á) star. pedanten: pedantičen človek / pedantičen red; pedantična natančnostpedántično prisl.: pedantično opravljati delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedántnost -i ž (ȃ) zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na pedante: pedantsko mišljenje / pedantska natančnostpedántsko prisl.: pedantsko opravljeno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pedántstvo -a s (ā) nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í) 1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen 2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos 3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pikolóvski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek;
očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pólmétrski -a -o [u̯m] prid. (ọ̑-ẹ̄) ki meri pol metra: polmetrska črta / polmetrska natančnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
precíznost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost preciznega, natančnost: preciznost instrumenta;
preciznost izdelave / preciznost misli, pojma / preciznost pri delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
prèdnastávljeni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki se prednastavi: prednastavljeni program; prednastavljena temperatura; prednastavljene vrednosti; Naključno izberemo vrednost uteži in nastavimo prednastavljeno natančnost in obseg uteži E ↑prèdnastáviti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
rigorózen -zna -o prid., rigoróznejši (ọ̑) knjiž. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s tem rigoroznim moralistom;
biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno // ocenjevalni kriteriji so za to stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velikarigorózno prisl.: rigorozno presojati kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
seizmográfski -a -o [sejz-] prid. (ȃ) nanašajoč se na seizmograf: seizmografske krivulje / seizmografska postaja seizmološka postaja // ekspr. seizmografska natančnost zelo velikaseizmográfsko prisl.: seizmografsko občutljivo doživljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
sicèr tudi sícer vez. (ȅ; ȋ) - I.
- 1. v vzročnem priredju za izražanje posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo: brž pomagaj, sicer bo prepozno; pri nas se dobro počuti, sicer bi že odšel; zadnji del poti sem moral teči, sicer ne bi prišel pravočasno / nehaj že nagajati, sicer jih boš dobil / elipt.: zahvali se mami, da te sinoči nisem dobil, sicer...; prekliči laž, sicer... če ne
- 2. v vzročnem priredju, okrepljen za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih: danes ni razpoložen, sicer pa je prijeten, vesel; za konec tedna navadno kam odidemo, sicer pa smo zmeraj doma / fant je odličen telovadec, sicer pa je brivec
- 3. v protivnem priredju za uvajanje omejevane trditve, ki ji nasprotuje trditev v drugem stavku: sicer je še mlad in neizkušen, vendar zelo spreten; sicer nima denarja, a za to ga bo že našel; sicer je šlo težko, pa smo se le sporazumeli
- 4. z vejico, v zvezi in sicer za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega: kmalu se bodo pripeljali, in sicer iz te smeri; telefoniral mi je zvečer, in sicer ob osmih; kosti se med seboj stikajo na tri načine, in sicer s šivi, s hrustancem ali s sklepi
- II. v prislovni rabi
- 1. izraža razmere ali stanje ob drugih, drugačnih priložnostih: zakaj mu ni nič povedala, saj je sicer tako odkritosrčna; danes so mu vsi zoprni, čeprav sicer z vsemi dobro sodeluje; lepo je, če se ljudje, ki skupaj delajo, tudi sicer razumejo / kljub sicer hitremu napredku na tem področju še zaostajamo za drugimi; opazil je, da je njegov sicer zagoreli obraz pobledel / zagotoviti moramo enakomernejšo proizvodnjo, ker sicer trg ne bo redno preskrbljen; sečnjo bo treba pospešiti, saj sicer lesna industrija ne bo izpolnila načrta / elipt.: v eni uri je povedal več, kakor sicer ves teden; morje je bilo manj toplo kot sicer / kot vljudnostna fraza pa sicer, kako vam gre
- 2. izraža rahlo omejitev, pridržek: to je sicer lepo, je pa zame predrago; ljudje so sicer mnogo govorili o tem, toda pravega vzroka ni nihče poznal; strokovnjak sicer ni, vendar marsikaj zna
- 3. nav. ekspr., navadno okrepljen izraža ugotovitev, spoznanje resničnega stanja: vsi mu morajo streči. Sicer pa si samo domišlja, da je bolan; lahko greš z menoj. Sicer še rajši vidim, da ostaneš doma / takih primerov, kot je ta, imamo tudi sicer še več
// izraža splošno veljavnost povedanega: njihovo ravnanje ljudem ni bilo všeč. Sicer pa so delali po že preizkušenih metodah; od vseh zahteva natančnost. Sicer pa je strog tudi do samega sebe
// poudarja zanikano trditev, ugotovitev: ne bomo te več silili. Sicer pa ne misli, da je tako hudo; kdo tako kriči? Sicer pa mi to ni nič mar
● ekspr. tega nikoli niste omenili. Sicer pa, pustimo zdaj to za opozoritev na prehod k drugi misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
skrájen -jna -o prid., skrájnejši (ȃ) - 1. ki je najbolj oddaljen od izhodišča, začetka
- a) glede na prostor: skrajni del gorovja, palice; razdalja med skrajnima koncema; skrajni rob ceste; voznik na skrajni desni ima prednost; skrajna točka / skrajni del jezika, oči, ust; mezinec je skrajni prst / ekspedicija na skrajni sever
- b) glede na čas: skrajni čas za prijavo; določiti skrajni rok za oddajo rokopisa
- 2. ki je zelo različen od povprečnega, navadnega: skrajni nazori; to so skrajni primeri negativnega odnosa do kulture; skrajne ideje; skrajno stališče / skrajni individualizem, subjektivizem
// ki zagovarja, zastopa take nazore, taka stališča: razstava skrajnih modernistov; pripadnik skrajne radikalne smeri
♦ polit. skrajna desnica, levica - 3. največji ali najmanjši: to je skrajni znesek, ki bi ga še plačal; določiti skrajne stopnje prispevka; skrajna vrednost količine / skrajna meja kazni za ta prekršek je pet tisoč dinarjev
- 4. nav. ekspr. ki dosega najvišjo mogočo mero, stopnjo: premagovati skrajne napore; skrajna malomarnost, razdraženost; za to delo je potrebna skrajna natančnost, zbranost; v skrajni sili bi mu že pomagali; s skrajnim zaničevanjem odgovoriti
● zastar. obiskal je tudi skrajne hiše v vasi zadnje, najbolj oddaljene; publ. stvar je razvil do skrajnih konsekvenc do najvišje možne stopnje, mere; publ. pisatelj tudi v skrajni konsekvenci ne zanika tega problema sploh ne, nikakor ne; publ. ta boj v skrajni liniji koristi tudi mednarodnemu delavskemu gibanju nazadnje, končno; ekspr. biti do skrajne meje pošten zelo
skrájno prisl.: hoditi skrajno desno, levo; skrajno resno govoriti; skrajno gostoljuben človek; skrajno kratek dialog; skrajno neprijetna stvar; skrajno različni nazori; biti skrajno utrujen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
skrupulózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren // skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnostskrupulózno prisl.: skrupulozno si očitati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
srhljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka
● ekspr. srhljiva natančnost zelo velikasrhljívo prisl.: prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stároavstríjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stóodstóten -tna -o prid. (ọ̑-ọ̑) - 1. ki znaša sto odstotkov: stoodstotna udeležba na volitvah; dobiti stoodstotno povračilo
- 2. ekspr. popoln, vsestranski: nikoli ne bo stoodstoten Američan / uspeh je stoodstoten; zahtevati stoodstotno natančnost pri delu / stoodstotni invalid
stóodstótno prisl.: udeležiti se volitev stoodstotno; predstava je stoodstotno uspela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stríktnost -i ž (ȋ) knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
stróg -a -o prid., stróžji (ọ̑ ọ̄) - 1. ki zahteva, pričakuje dosleden red, disciplino: ima strogega očeta, učitelja; njeni starši niso strogi; bil je strog do samega sebe in do drugih; biti strog z otroki / imeti strogo vzgojo
// ki izraža, kaže zahtevo po takem redu, disciplini: strog glas, pogled; naredil je strog obraz / njegove besede so bile stroge
// ki ne odstopa od določenih pravil, načel: strog kritik, sodnik; ocenjevalci so bili zelo strogi / stroga merila; stroga etična načela - 2. ki ne dovoljuje nobene izjeme, nobenega odstopanja: strog predpis, zakon; stroga prepoved kajenja; navodila so zelo stroga / v razredu je vzdrževal strog red; strog ukaz / zdravnik mu je predpisal strogo dieto / od nje so zahtevali strogo diskretnost, molčečnost
- 3. ki vsebuje, izraža neprizanesljiv, neizprosen odnos: strog izbor člankov; uvesti strog nadzor nad čim; doletela ga je stroga kritika; znan je po strogem ocenjevanju / dobil je strog opomin; tako dejanje zasluži najstrožjo grajo, kazen; strogo ravnanje s prestopniki
- 4. ekspr. ki se pretirano dosledno, načelno zavzema za kaj: uvršča se med stroge častilce moderne umetnosti; strog republikanec, vegetarijanec
- 5. nav. ekspr. ki se pojavlja v zelo izraziti obliki: stroga omejenost, razdeljenost področij / stroga doslednost, natančnost; po strogi logiki bi stvar drugače razložili / to je že stroga znanost / klasicistično strog princip zgradbe; stroge sistematske oblike; stroge zakonitosti razvoja / hiše, stvari so stale v strogem redu
- 6. knjiž. oblikovan preprosto, brez olepšav: v kotu je stala stroga vojaška postelja; pohištvo v sobi je bilo strogo / stroge tapete notranjosti niso polepšale / bluza z visokim, strogim ovratnikom; stroga pričeska; njena obleka se mu je zdela za to priložnost preveč stroga
● knjiž. občudoval je njeno strogo lepoto pravilno, klasično - 7. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: povsod je zavladala stroga tišina / vojska je v strogi pripravljenosti / razumeti kaj v strogem pomenu besede / publ. stanuje v strogem središču (mesta)
♦ rel. strogi post post, pri katerem se ne sme uživati mesa in se sme le enkrat na dan do sitega najesti
strógo stil. strogó prisl.: strogo gledati, govoriti; strogo ločiti med prijateljstvom in hinavščino; sodil je strogo, a pravično; strogo upoštevati predpise, roke; glas mu zveni strogo; hodil je v strogo krojeni obleki; strogo objektivno mnenje; to je strogo prepovedano
♦ jur. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
tankovéstnost tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tən] ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti;
zdrava tankovestnost // ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
učenjákarski -a -o prid. (ȃ) slabš. učenjaški: učenjakarska natančnost / učenjakarski izrazi / bodi manj učenjakarski, kdo te bo pa razumelučenjákarsko prisl.: učenjakarsko razlagati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
védnosten -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na vednost: vednostna poglobitev / vednostna natančnost znanstvena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
vêlik -íka -o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ī) - 1. ki dosega visoko stopnjo
- a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko mesto; vas ni velika; Amerika, njihova velika soseda
- b) glede na merljivo količino: velik del proizvodnje izvozijo; ekspr. dobiti kaj za velik denar; zelo velik dvig cen; velike količine hrane; priti z veliko zamudo / publ. to je v veliki meri njegova zasluga v glavnem, pretežno
- c) glede na število sestavnih enot: velik kolektiv; velika družba, skupina / bil je velik pogreb udeležilo se ga je veliko ljudi; veliko podjetje podjetje, ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev
// število a je večje od b - č) glede na dolžino: dela velike korake / kamen v velikem loku zleti v vodo
- d) ekspr. glede na trajanje: velika časovna enota / dočakati veliko starost visoko
- e) glede na možni razpon: ima velike načrte; ima velik talent; jesti z velikim tekom; biti sprejet z velikimi častmi / pri delu je potrebna velika natančnost; med njimi so velike razlike / velike želje; možnosti niso velike / čutiti veliko olajšanje; imeti veliko zaupanje v koga
- f) glede na čas življenja: imata že velike otroke / kaj boš, ko boš velik
- g) glede na svojo glavno, bistveno značilnost: velik klanec; velika gneča / trgovina ima veliko izbiro / velik napor / ekspr.: je velik jedec; on je velik otrok otročji, naiven
- h) nav. ekspr. glede na intenzivnost, učinek: velik veter; velika rušilna moč / velika bolečina; velika vnema / veliki upi; njena ljubezen je velika; zgodila se ji je velika nesreča
- i) glede na razsežnost in delovanje ali dejavnost: velik rudnik; velika kmetija
- j) glede na pomembnost: velik dogodek; naredil je veliko napako; velika tatvina / ekspr. izreči velike besede / postati velik umetnik, znanstvenik
- 2. z izrazom količine ki izraža razsežnost: dva hektara velik travnik; za dlan velika površina
● star. bil je že velik dan bilo je že zelo svetlo; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; iron. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. za gledališče je bil ta igralec veliko odkritje proti pričakovanju zelo dober, uspešen; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. velik v bahanju, majhen v dejanju
velíki -a -o sam., nar. véliki: zgodilo se je nekaj velikega; eni kradejo po malem, drugi po velikem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. več, večji, veliki, veliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
vizíranje -a s (ȋ) glagolnik od vizirati: streljali so brez viziranja;
natančnost viziranja / sposoben je tudi drugačnega viziranja sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
zadévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zadevati: zadevanje valov ob pomol / povečati natančnost zadevanja / pisateljevo zadevanje narodnostnega čutenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
znánstven -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanost: znanstvena metoda / znanstvena izdaja knjige; znanstvena raziskava, razprava / znanstveni jezik; doktor in drugi znanstveni naslovi / znanstvena ustanova / znanstveni delavec, svetnik / znanstvena natančnost / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti
♦ polit. znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engelsznánstveno prisl.: znanstveno utemeljiti trditev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
znánstveniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na znanstvenike: znanstveniška in pisateljska pot / znanstveniška natančnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.