Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. (ȇ; ȃknjiž.
1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati
// prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom
2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal
obétanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od obetati: prenehati z obetanjem; obetanje plačila
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
 
ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen
// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja
2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj
a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže
b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; nadêjanje in nádejanje (ȇ; ȃ) neobč. česa ~ ~ daril obetati si, pričakovati
obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

obétati -am nedov.
obétati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: kazati
obétati si -am si nedov.
GLEJ SINONIM: pričakovati

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

desníca Frazemi s sestavino desníca:
desníca ne vé, kaj déla levíca
grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi
hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne
obétati (si) Frazemi s sestavino obétati (si):
obétati zláte gradôve, zláte gráde si obétati
zlát Frazemi s sestavino zlát:
bíti v zláti sredíni, bíti zláta dúša, častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, držáti se zláte sredíne, gradíti zláte gradôve v obláke, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, končáti v zláti sredíni, obétati zláte gradôve, odkríti zláto jámo, ostáti v zláti sredíni, postáti zláta jáma, sípati zláta kámena v koríto, zídati zláte gradôve v obláke, zláta dúša, zláta jáma, zláta knjíga, zláta mladína, zláta sredína, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi, zláto têle

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obȅt -ẹ́ta m
obẹ̄tati – glej obȅt
obljubīti -úbim dov.
ȗp -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).
obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; (vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.-Valj. [Rad]).
obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.
obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.-Erj. (Torb.).
obljubováti, -ȗjem, vb. impf. = obetati, Versprechungen machen, versprechen, Z., nk.
veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.-C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati [obẹ́tati obẹ̑tam] nedovršni glagol

obljubljati, obetati

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

obetan deležnik

PRIMERJAJ: obetati

obetati glagol

PRIMERJAJ: obetan

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati nedov.F2, promittitoblubuje, obeita; sponderevolnú oblubiti, ali obeitati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati -am nedov. obetati, obljubljati: sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati glag. nedov. ♦ P: 7 (TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, ZK 1595)

Črnovrški dialekt

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obečavatiȯbeˈčaːvat -an nedov.
periti seˈperit se ˈperi se nedov.

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Izvor besede »zanovetka«

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

Število zadetkov: 34