Tiskanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. (ȇ; ȃ) knjiž.
1. upati, obetati si: nadejati se daril, uspeha; nadejati se dobre kupčije, star. dobri kupčiji; ni se nadejati, da se bodo razmere same uredile; trdno se nadejati
// prepričan biti, misliti: nadejam se, da se to ni zgodilo z vašo vednostjo; nisem lagal in, nadejam se, tudi ne bom
2. pričakovati, predvidevati: nadeja se, da se bo stvar slabo končala / prišli so, ko se jih ni nihče nadejal

nadejajóč se

-a -e:

nadejajoč se slabega vremena, so odpotovali domov

obétanje -a s (ẹ̄)
glagolnik od obetati: prenehati z obetanjem; obetanje plačila

obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil; obetati komu podporo, službo; obetal ji je zvestobo; obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen
// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja
2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaj
a) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo; kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kaže
b) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan; njegova zunanjost ni obetala nič dobrega; nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh

obétati se

nav. 3. os.

izraža verjeten nastop, uresničitev česa:

obeta se vroč dan, nevihta

/ njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi

obétati si

pričakovati:

od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi

obetajo si boljše uspehe

publ. obetajo si še nove potresne sunke

obetajoč

-a -e:

obetajoč nasmeh

obetajoč pisatelj, športnik

obetajoča kariera

prisl.: obetajoče se nasmehniti

obétan

-a -o:

uresničitev že dostikrat obetanih reform

Slovenski pravopis

nadêjati se -am se in nádejati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; nadêjanje in nádejanje (ȇ; ȃ) neobč. česa ~ ~ daril obetati si, pričakovati

obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

obétati -am nedov.

GLEJ SINONIM: groziti, napovedovati, napovedovati, obljubljati, obljubljati

obétati se -am se nedov.

GLEJ SINONIM: kazati

obétati si -am si nedov.

GLEJ SINONIM: pričakovati

Slovar slovenskih frazemov

desníca Frazemi s sestavino desníca:
desníca ne vé, kaj déla levíca

grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi

hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne

obétati (si) Frazemi s sestavino obétati (si):
obétati zláte gradôve, zláte gráde si obétati

zlát Frazemi s sestavino zlát:
bíti v zláti sredíni, bíti zláta dúša, častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, držáti se zláte sredíne, gradíti zláte gradôve v obláke, iméti zláto dúšo, iméti zláto srcé, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, končáti v zláti sredíni, obétati zláte gradôve, odkríti zláto jámo, ostáti v zláti sredíni, postáti zláta jáma, sípati zláta kámena v koríto, zídati zláte gradôve v obláke, zláta dúša, zláta jáma, zláta knjíga, zláta mladína, zláta sredína, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi, zláto têle

Slovenski etimološki slovar³

obȅt -ẹ́ta m

obẹ̄tati – glej obȅt

obljubīti -úbim dov.

ȗp -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

hríb, m. die Anhöhe, ein mäßiger Berg; v hrib iti, bergan gehen; v hribih, in den Bergen; črez hribe in doline, über Berg und Thal; hribe in doline obetati, goldene Berge versprechen, Cig.; solnce se po hribih ozira (kadar zahaja), C.; — valovni hrib, der Wellenberg, Sen. (Fiz.).

obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; (vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.-Valj. [Rad]).

obẹ́tati, -ẹ̑tam, -ẹ̑čem, vb. impf. ad obljubiti, obečati; Versprechungen machen, versprechen; anbieten (beim Kauf); zlate gradove si o., Luftschlösser bauen, Mur., Cig.; o. hruške na vrbi, etwas vorspiegeln, Cig.; to nič dobrega ne obeta, das bedeutet nichts Gutes, Cig.

obljúbljati, -am, vb. impf. ad obljubiti, = obetati, Gor.-Erj. (Torb.).

obljubováti, -ȗjem, vb. impf. = obetati, Versprechungen machen, versprechen, Z., nk.

veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?

zlȃt, zláta, adj. golden; z. križec; zlate gradove obetati; zlata moja mati! Npes.-C.; zlata pena, das Blattgold; zlato zrnje, das Grangold, Cig.; zlate nitke, das Haargold, Cig.; — zlata žila, die goldene Ader; — zlata poroka, die goldene Hochzeit; zlata maša, die Jubelmesse; — zlati, der Goldgulden, Meg., Trub., Krelj; tvoj denar, groš, marcel, zlati, tolar, Krelj; vol tri ali štiri zlate vreden, Krelj; sto zlatih, Krelj; en rdeč zlati, Jsvkr.; osem denarjev ali desetakov (Groschen) store en zlati (Gulden), Trub. (Post. 177.); rdeči zlati, der Goldducaten, Dict.

Slovar Pohlinovega jezika

obetati [obẹ́tati obẹ̑tam] nedovršni glagol

obljubljati, obetati

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

obetan deležnik

PRIMERJAJ: obetati

obetati glagol

PRIMERJAJ: obetan

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati nedov., F2, promittit, oblubuje, obeita; spondere, volnú oblubiti, ali obeitati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

obetati -am nedov. obetati, obljubljati: sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika²