iskríti se od -ím se od
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.
odmévati od -am od
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)v posplošenem pomenu kaj oglašati se od koga/česa / od kod
Njihovo kričanje /zastrašujoče/ odmeva od golih sten.
odbíti od -bíjem od
dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj odklonilno odstraniti koga/kaj od koga/česa
Izraz na njegovem obrazu jo je odbil od njega in nadaljnjega razgovora.
odtujíti od -ím od
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odtujili od starih dejavnosti.
2.
iz prava kdo/kaj odvrniti koga/kaj od koga/česa
Sredstva za družbeno reprodukcijo /s privatizacijo lahko trajno/ odtujijo od delavcev.
vstáti od vstánem od
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
/S težkim srcem/ je vstal od vsega pridobljenega.
goréti od -ím od
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostičustvenostno kdo/kaj biti v veliki meri razgret od česa
Ves je gorel od razburjenja.
odvrníti od in odvŕniti od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ubraniti koga/kaj od koga/česa
/S prepričevanjem/ so ga odvrnili od nevarnega vzpona.
odvrníti se od in odvŕniti se od -em od
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
neobčevalno knjižno kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odvrnil od nje in družine.
ločíti se od in lóčiti se od -im se od
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.
odtujíti se od -ím se od
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ne marati več koga/česa
/Popolnoma/ se je odtujil od nje in družine.
bíti od sem od
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.
ločíti in lóčiti -im
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
3.
kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
5.
kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.
6.
kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.
íti grém
in grèm
nedovršni in dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Šel je (po prehodu za pešce).1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam Vsak dan gre na pokopališče.2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam Iz dimnika gre dim.4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu Matematika mu ne gre.10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj V sobo gresta le miza in kavč.12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti To blago je že zdavnaj šlo.16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
metáti méčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pošiljati koga/kaj iz/od koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/čez/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
/Z jezo/ je metal kozarce ob tla.
2.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj iz/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / od kod / kam /kod
Orodje je metal iz kota v kot.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj na hitro oblikovati kaj za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem
Svoje ideje je /sproti in z vnemo/ metal v beležnico.
4.
v zvezi z oči, pogledi, čustvenostno kdo/kaj sunkovito premikati kaj ‘oči, poglede’ iz/izpod/od—do/z/s koga/česa / proti/h/h komu/čemu / za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
/Nadvse/ rad meče oči po ženskah.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj ‘vsebino’
Celo noč so (po mizah) metali karte in kocke.
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmerjati kaj ‘vsebino’ za/v/na/med/pod/nad/ob kaj / po kom/čem / za kom/čim / od kod / kam /kod
Ljudje oz. njihove postave so metale senco po sedečih okrog mize.
7.
iz športa kdo/kaj usmerjati na kaj
Stranski igralec je metal avt.
hodíti hódim
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Hodi že /brez bergel/.1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod Pogosto hodi čez mejo.2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
têči têčem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko Pogajanja so tekla ves mesec.3.1.
Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam Vsak dan teče na pokopališče.9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
odtŕgati -am
stilno -tŕžem
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.
živéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju' Raki živijo v potokih.4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim Živi /samo/ z invalidnino.5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati (V svojih delih) /večno/ živijo.7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.
nastópati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.
2.
v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.
3.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.
potísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/pod/nad/med/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Lase si je potisnila pod ruto.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti koga/kaj v hitrejše premikanje od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi/ob koga/kaj / od/do kod / kam
Avto so /s skupnimi močmi/ potisnili na vrh klanca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom premestiti koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Mejo so potisnili /močno/ proti jugu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj položajno ali stanjsko spraviti koga/kaj proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
/Na silo/ so ga potisnili v neke afere.
pádati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje Svetloba pada na mizo.3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
pojáviti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati (Na trgu) so se pojavili novi izdelki.1.1.
kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.
2.
kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).
rodíti se -ím se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
stísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
vodíti vódim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj Vodi slepega človeka.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
zgodíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).
krampáti -ám
in krámpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
peljáti péljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
3.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.
4.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
5.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.
izolírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).
plêsti se plêtem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.
2.
kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.
prehájati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja (glagol spremembe lastnosti)1.
kdo/kaj hoditi mimo/iz/z/s koga/česa / od kod / v/na/skozi/čez koga/kaj / kam
Vojska je cel dan prehajala (čez) reko.
2.
kdo/kaj spreminjati se, menjavati se od—do/iz/z/s koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / čez/skozi/v/na koga/kaj / kam
Zaposleni so /postopoma/ prehajali v sosednji oddelek.
3.
neobčevalno knjižno kdo/kaj presegati koga/kaj
Praksa je prehajala teoretične ugotovitve.
4.
neobčevalno knjižno kaj minevati
Čas (mu) prehaja /počasi/.
5.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obhajati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je prehajala slabost.
preživéti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj Mladost je preživel v domačem kraju.1.1.
kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.
1.2.
kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.
2.
navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.
3.
kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
dvígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
eksplodírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.
izstopíti1 in izstópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod Iz stranke je izstopil šele letos.2.1.
Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
odbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Kamnu) je odbila robove (s kladivom).
2.
kdo/kaj s sun kom povzročiti spremembo smeri koga/kaj s kom/čim do/od koga/česa / proti komu/čemu / v kaj / po čem / kam / kod
Žogo je odbil /z glavo/ v gol / proti golu.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s svojo aktivnostjo preprečiti kaj ‘nasprotno aktivnost’
Vojska je odbila napad.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odkloniti koga/kaj
Njegovo darilo je odbila.
5.
kdo/kaj nehati upoštevati kaj od/iz česa / komu/čemu
Od izplačila je odbil stroške.
6.
kdo/kaj posledično oddati kaj
Morska gladina je odbila svetlobo /zaradi gladke gladine/.
7.
v zvezi z ura kaj izraziti kaj / koliko
Ura je odbila enajst.
8.
iz fizike kdo/kaj s sun kom oddaljiti kaj
Odbili so delce z enakim nabojem.
9.
iz jezikoslovja kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Besedi / Od besede) je odbil končnico.
posnéti -snámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti kaj
Pri padcu si je posnel kožo (s kolen).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Arogantno obnašanje je posnel (po najbližji družbi).
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je posnel, da ne živi ravno slabo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
V tistem burnem obdobju je dogodke in ljudi /skrbno/ posnel na filmski trak.
5.
iz agronomije kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
Mlekarne /v obdelavi/ vse mleko posnamejo.
6.
iz fotografije, iz radiotehnike kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Ljudi in glasbo je posnel na digitalne diske /z najnovejšimi aparaturami/.
7.
iz frizerstva kdo/kaj odvzeti kaj 'maščobo'
(Po vratu in na sencih) (mu) je /temeljito/ posnela lase.
8.
iz obrtništva, v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako narediti kaj
Kroj posname (po znanih modnih revijah).
prestopíti in prestópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
2.
kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
3.
kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
5.
iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.
trájati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so trajala ves mesec.
2.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Bolezen kar traja.
vréči vŕžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.1.1.
/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
vzéti vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.
2.
kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.
4.
kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.
7.
kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod Iz denarnice je vzela bankovce.9.1.
kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.
10.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.
11.
kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.
12.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.
13.
kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.
14.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.
15.
v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.
16.
v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.
17.
iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.
18.
iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.
19.
iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.
20.
iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.
21.
iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
gíbati se -ljem se
tudi -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod Giblje se na svežem zraku.3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.
izpustíti -ím
tudi spustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj /Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.2.1.
Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.
3.
kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.
4.
iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.
5.
iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.
kopáti kópljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.
korákati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.
2.
kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.
kotíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi ednine1.
kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.
mánjkati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
nabráti se -bêrem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.
néhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.
2.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več (Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.2.1.
končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.
nosíti nósim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
čustvenostno kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj.
5.
kdo premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
Bolnik je /s težavo / težko/ nosil hrano v usta.
6.
kdo/kaj prinašati kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kod
/S posebnim veseljem/ je nosila novice po vasi, od soseda do soseda.
7.
kdo/kaj odločilno vplivati na koga/kaj
Mlajši rod nosi revijo.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot oblačilo, opravo
Že nekaj časa nosi nove čevlje in hlače.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot lastnino
Vedno nosi denar (pri sebi).
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj kot svojo sestavino, lastnost
Že dolga leta nosi brado in brke.
11.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenašati kaj 'stanje'
/Tiho/ je nosila svojo žalost.
12.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'predstavo, misel'
To že /dolgo/ nosi /v glavi/.
13.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omogočati, ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu
Strehe že težko nosijo sneg.
14.
kdo/kaj imeti ohranjati koga/kaj v telesu
Sporočila jim je, da nosi tretjega otroka.
odstraníti in odstrániti -im
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ je odstranil dračje (z dvorišča).
2.
kdo/kaj ukiniti kaj
Zakon je odstranil slabosti.
3.
kdo/kaj odstaviti koga
Direktorja so /hitro/ odstranili (s položaja).
poléči se -léžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
pregánjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).
prekíniti -em
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen čas končati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prekinil je dovod bencina.
2.
v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen končati kaj , s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Govor je prekinil s ploskanjem.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti kaj
Raziskovalci so prekinili delo v jami.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti koga
(Že v začetku) je prekinil govornika.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti s presledki kaj
Prekinil je črto.
6.
v posplošenem pomenu kdo prenehati imeti zvezo s kom/čim
Z njim je prekinil.
prenéhati -am
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti),
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.
2.
kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.
3.
kaj ne dogajati se, ne obstajati več Bolečine v hrbtu so prenehale.3.1.
končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.
prevzéti -vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod / za koga/kaj
Prevzel je pismo za soseda.
2.
kdo/kaj začeti opravljati kaj
/Po materi/ je prevzela vse obveznosti in skrb za družino.
3.
čustvenostno kdo vzeti komu koga
/Nesramno z zvijačo/ mu je prevzel dekle.
4.
kaj začeti intenzivno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ prevzela.
5.
v oslabljenem pomenu kaj intenzivno zaobjeti, zaobseči koga
Že pred leti ga je prevzelo veliko sovraštvo.
6.
iz igralništva kdo vzeti komu kaj
Soigralcu je prevzel vzetek.
7.
iz športa kdo/kaj dobiti kaj
(Od sotekmovalke) je prevzela štafetno palico.
tŕgati -am
stilno tŕžem
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.
2.
čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.
3.
kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.
4.
kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.
5.
kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.
6.
kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.
7.
brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.
umíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod /pred kom/čim
/Spretno/ je umikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj dati stran koga/kaj
Manjše bankovce so začeli umikati (iz obtoka).
3.
kdo/kaj dati na varno koga/kaj
Prebivalce so umikali (pred napadalci).
4.
kdo/kaj dati na stran kaj
Stranka je umikala obtožbo.
vozíti vózim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.
divjáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko V dolini divja veter že nekaj dni.3.1.
Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
grêbsti grêbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
izhájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.
iztêči -têčem
tudi stêči stêčem
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
kolobáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.
namériti se -im se
dovršni glagol,
glagol omogočanja nastajanja,
redko1.
kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj
Namerila se je obiskati znanko.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se
(Pred odhodom) se je namerila čudna stvar.
odbíti se -bíjem se
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu Zvok se odbije od stene.1.1.
kdo/kaj odstraniti se od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Pri prevozu/ se je kipu odbila roka.
2.
kdo/kaj pokazati se v/na/pri kom/čem / kje
Prva jutranja svetloba se je odbila v reki.
3.
iz fizike kaj oddaljiti se
Elektrona se odbijeta /eden od drugega / med seboj/.
ostáti ostánem
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.
10.
brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.
11.
kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.
12.
iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.
potêči -têčem
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj doseči konec, prenehati trajati Dopust mi že jutri poteče.1.1.
kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.
3.
redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.
potékati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.
3.
kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.
potováti -újem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.
2.
kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.
pregnáti -žênem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/med koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Preveč naporno delo celo udarnike prežene k lažjemu delu.
2.
kdo/kaj odpraviti kaj
Bolečine si je pregnala /s tabletami/.
3.
kdo/kaj utruditi koga/kaj
/S priganjanjem/ si je /preveč/ pregnal vprežno živino.
uíti uídem
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.
upokojíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.
dogájati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.
dogodíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.
grméti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.
izločíti in izlóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.
iztêči se -têčem se
tudi stêči se stêčem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
izvršíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
kipéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.
kláti kóljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj ubijati kaj navadno za hrano Čez leto enkrat koljejo prašiča in večkrat zajce in kokoši.1.1.
kdo/kaj moriti koga
Med vojno so klali tudi nedolžne ljudi.
2.
kdo/kaj s sekiro ali zagozdo dajati kaj na dva ali več delov
/Kot pravi gozdar/ je klal drva.
ločíti se in lóčiti se -im se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.
miníti mínem
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.
2.
kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.
3.
navadno v 3. osebi,
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga Jeza, slaba volja ga je minila.3.1.
nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.
nabráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
napeljáti -péljem
tudi -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z vlečenjem spraviti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Skozi zanke je napeljala nitko.
2.
kdo/kaj usmeriti kaj od—do koga/česa v/na/skozi kaj / kam
Studenčnico so napeljali v rezervoar.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj privesti koga k/h komu/čemu / na kaj / kam
Težko so jih napeljali k akciji.
4.
kdo/kaj z vožnjo spraviti kaj do koga/česa / v/na kaj / kam
Na cesto so napeljali peska.
naselíti -sélim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.
2.
kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).
odtŕgati se -am se
stilno tŕžem se
dovršni glagol,
glagol premikanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj oditi, oddaljiti se od/iz/z/s koga/česa / od kod
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.
ponovíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj ponovno dogoditi se, pripetiti se
Nesreča se je ponovila (na istem odseku ceste).
povédati povém
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem To (nam) ni povedal.1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'3.1.
Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.
Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.
Povem ti, bilo je zelo nevarno.
prestáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.
4.
iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.
5.
iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.
pripetíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Pripetila se je nesreča.
selíti se sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premikati se iz/z/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / od/do kod / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi služb/ se selijo iz kraja v kraj.
stopíti1 in stópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj /Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.3.1.
Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.
4.
kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.
šíriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
šíriti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.
trésti trésem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.
2.
brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.
3.
kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).
tŕgati se -am se
stilno tŕžem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.
2.
kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.
3.
čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.
utrudíti se in utrúditi se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s čezmernim delom zelo obremeniti se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ utrudil.
2.
iz agronomije kdo/kaj s čezmerno uporabo preobremeniti se, izmučiti se
/Zaradi zaporednega gojenja iste kulture/ se zemlja utrudi.
3.
iz tehnike kdo/kaj postati slab
Material se /navadno/ po določenem času utrudi /zaradi stalnih obremenitev/.
vêsti vêdem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.
2.
kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod Ta pot (nas) vede do vrha.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.
2.2.
kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.
vršíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj dogajati se, potekati
Zadnje dejanje drame se vrši (pred hišo).
vzdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
vzíti1 vzídem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno v 3. osebi1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.
2.
neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.
blískati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.
2.
nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.
3.
čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
čŕpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s črpalko dobivati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Nafto so črpali iz različnih vrelcev.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj dobivati kaj iz koga/česa / od kod
Podatke (jim) je /brez omejitev/ črpal iz statističnega urada.
3.
čustvenostno kdo/kaj prizadevati koga/kaj
Vročina (mu) /intenzivno/ črpa telo.
grabíti in grábiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.
3.
čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.
hitéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je hitela beračiti.
izolírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj oddaljiti se
Izoliral se je (od družbe in domačih).
iztísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
/Ročno/ je iztisnil sok iz limon.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa
Iz/Od njega so /s težavo/ iztisnili priznanje in obljubo.
jókati tudi jokáti -am
tudi jóčem
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.
oglášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.
préčkati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol premikanja1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prečkal obcestni kanal.
2.
kaj biti speljan-o čez koga/kaj
Cesta prečka železniško progo (pri čuvajnici).
3.
iz navtike kdo/kaj prestrezati veter
Jadralec je /z lahkoto in zelo uspešno/ prečkal.
príti prídem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam Do nje so prišle neresnične govorice.4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve (Na obraz) ji je prišel čuden izraz.5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam Zahteva ni prišla do izraza.8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
ríniti -em
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.
ségati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj iztegovati se na/v kaj / po kom/čem / kam
Pogosto je segal na pladenj s pecivom.
2.
kdo/kaj zajemati v kaj / po čem / kam s kom/čim
V pripovedovanju / S pripovedovanjem je segal daleč nazaj v preteklost.
3.
kdo/kaj nahajati se od—do koga/česa / v/čez kaj / od/do kod
Smrad iz tovarne sega do mesta.
sesáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase spravljati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Mladič je sesal iz stekleničke.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Otrok enkrat sesa dudo, drugič palec.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vlečenjem zraka vase iz navade delati, obdelovati koga/kaj
Nafto so sesali (z že zastarelimi črpalkami).
4.
čustvenostno kdo/kaj vpijati kaj
Korenine /intenzivno/ sesajo vlago.
sijáti -síjem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj odbijati svetlobo od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje
Sonce (jim) sije naravnost v oči.
2.
čustvenostno kdo/kaj kazati, izražati močno čustveno vznemirjenost od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje
Fant je kar sijal /od ponosa in sreče/.
sprejéti spréjmem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.
2.
kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.
3.
čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.
4.
kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.
9.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.
10.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.
11.
v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.
12.
iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.
súkati se -am se
in súčem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.
tékati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.
umréti umrèm
tudi umŕjem
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
veljáti -ám
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.
2.
kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.
3.
kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.
4.
kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.
5.
čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.
6.
kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.
7.
iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.
vžgáti1 vžgèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
blodíti in blóditi -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).
2.
kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.
3.
kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.
delíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Jarek deli njivo /na dva dela/.
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Mati (jim) je delila orehe in hruške.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj od koga/česa / med kom/čim
Delilo ju je rešetkasto okno.
4.
iz biologije kdo/kaj dajati se narazen
Celica se deli.
5.
iz jezikoslovja kdo/kaj dajati narazen koga/kaj
Učenci delijo besede.
6.
iz matematike kdo/kaj obravnavati kaj s čim
Dvajset deli s pet.
deževáti -újem
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
brezosebno1.
padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).
dobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje Dobili so ga iz ječe.6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
drgetáti -ám
tudi -éčem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
držáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
evakuírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.
figurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.
gomazéti -ím
nedovršni glagol,
glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol),
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
igráti -ám
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču igrajo komedijo /po režiserjevi zamisli/.
2.
kdo/kaj športno uresničevati kaj ‘tekmo’
Olimpija je /v finalu/ igrala košarko (s Crveno zvezdo / proti Crveni zvezdi).
3.
kdo/kaj dejavno obvladovati kaj ‘določeno igro’
Že cel večer igrajo karte /za denar/.
4.
kdo/kaj poklicno ukvarjati se z igro
Kljub starosti še vedno /dobro/ igra košarko.
5.
čustvenostno kdo/kaj pretvarjati se
Ves večer je samo igrala.
6.
čustvenostno kaj od razburjenja premikati se komu/čemu / pri/na/v kom/čem
Prsti so ji kar igrali (po mizi).
7.
čustvenostno kaj biti viden, opazen po/pri/na/v/ob kom/čem / kje
Na njenem obrazu (ji) je igral nenavaden izraz.
8.
iz igralništva kdo/kaj aktivno delovati
Igral je.
izbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
izbrúhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
izgnáti -žênem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.
2.
iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.
izmíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj s sun kom odstranjevati koga/kaj iz/z/izpod/s koga/česa / od kod / komu/čemu / pred kom/čim
/Spretno/ je izmikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj jemati koga/kaj
/Brez vsakega namiga/ (jim) je izmikal različne ideje.
izpahníti in izpáhniti -em
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti, potisniti navzven koga/kaj
Izpahnil si je roko (v zapestju).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Sadju) so izpahnili koščice.
izpostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).
izrézati -réžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja2.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz filma so /predčasno/ izrezali morebitno sporne prizore.
5.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem izoblikovati koga/kaj
/Iz pločevine/ je izrezala kvadrate.
6.
iz medicine kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem odstranjevati koga/kaj iz/z/od česa / od kod
Iz črevesja so izrezali rakasto tkivo.
izvážati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.
2.
iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).
kopáti se kópljem se
tudi -ám se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
líti líjem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
máhati tudi maháti -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol1.
kdo/kaj migati s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
/Zelo vneto/ maha z metlo.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj premikati se, gibati se
Dolgi lasje so (mu) mahali /po vratu/.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zadevati po kom/čem / kod
(S časopisom) maha po muhah.
molčáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.
nabráti si -bêrem si
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.
nagájati tudi nagajáti -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.
nakázati tudi nakazáti -kážem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.
napredováti -újem
tudi naprédovati -ujem
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.
naročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.
nastájati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenuiz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.
nastáti -stánem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenu kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.
odpustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu kaj
Odpustil jim je vse žalitve.
2.
kdo/kaj odpisati komu/čemu kaj
Odpustil mu je ves dolg.
3.
kdo/kaj odsloviti koga/kaj Odpustili so več delavcev.3.1.
kdo/kaj osvoboditi koga/kaj
Več zapornikov so odpustili.
4.
iz religije kdo/kaj oprostiti kaj
Duhovnik (jim) je odpustil greh.
odstraníti se in odstrániti se -im se
dovršni glagol,
glagol (dogodkovnega) premikanja kdo/kaj odíti, umakníti se
/Spretno/ se je odstranil (s ceste).
ohraníti se in ohrániti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati od/iz koga/česa / čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / od—do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla ohraniti.
oslabéti -ím
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ je /povsem/ oslabel.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so (mu) noge oslabele.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi izglasja/ samoglasnik oslabi.
poléči -léžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).
prakticírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.
prepísati in prepisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.
2.
kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.
3.
kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.
presédati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.
2.
kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.
presédati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premeščati se od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje /kod
Presedala se je proti vratom.
prispéti -spèm
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj z določenim namenom priti
Prispelo je pričakovano sporočilo.
2.
kdo z določenim namenom priti
Turista sta /z letalom srečno/ prispela (na cilj).
3.
iz poštarstva kaj z določenim namenom priti
Prispela je pošiljka (od ponudnika).
rásti rástem
tudi rásem
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
selíti sélim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premikati koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak selili v nova stanovanja.
snováti se snúje se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižno,
navadno v 3. osebi kdo/kaj začeti nastajati
Nejasni načrti se (mu) snujejo (po glavi).
trésti se trésem se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj sunkovito premikati se, spreminjati se
Tresli so se /od mraza/.
uležáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).
umiríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.
upogíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod / kam
/Prepogosto/ se upogiba do tal.
upokojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
utrudíti in utrúditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj čezmerno obremeniti koga/kaj
Obisk je /preveč/ utrudil bolnika.
2.
kdo/kaj čezmerno obremeniti kaj
/Z napornimi vajami/ si je utrudila mišice.
váljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj po podlagi premikati koga/kaj
Jeklo so valjali /v plošče/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v stiku z različnimi podlagami premikati koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Iz gline so valjali posebno dolge svaljke.
váljati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno po podlagi premikati se od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
veseljáčiti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).
vídeti -im
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
vstáti vstánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.
vzéti se vzámem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj začeti biti, obstajati od/iz česa / od kod
Od kod so se vzeli vsi ti ljudje.
zahtévati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.
zdélati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).
zrásti zrástem
in zrásem
dovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)7.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.
8.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.
bleščáti se -ím se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.
2.
kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.
3.
brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.
cedíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj teči
Gnoj se (mu) cedi (iz rane).
dáviti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati se s čim
/Prav neokusno/ se je davil s kostjo.
2.
kdo/kaj imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju
Davil se je /, da je bilo kar hudo/.
dréti1 dêrem
tudi drèm
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.
drséti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.
gnáti žênem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj navadno hitro premikati koga/kaj Motor /z vso silo in včasih prek možnosti/ žene črpalko.1.1.
/Pridno/ je gnal koso.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj po potrebi usmerjati koga/kaj od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Celo otroke žene k težkemu delu.
3.
čustvenostno kdo/kaj govoriti, ponavljati kaj
Ženske so /na vso moč/ gnale svoj očenaš.
4.
kaj poganjati
Drevje že žene.
5.
iz medicine nekaj po potrebi usmerjati koga/kaj na kaj
Bolnika /kar prepogosto/ žene na vodo in /premalokrat/ na blato.
goréti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj izginjati, uničevati se v ognju
Suha drva /dobro/ gorijo.
2.
kdo/kaj z izginjanjem, uničevanjem dajati svetlobo
Luč je gorela vso noč.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti razgret od bolezni, napora
Otrok ves gori, tako je bolan.
4.
čustvenostno kaj biti, obstajati v veliki meri v/na kom/čem / kje
V njem je gorela strast.
igráti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ igrala s svojim bratcem.
2.
kdo/kaj opravljati kaj ‘kako igro’
Igrajo se slepe miši.
iskríti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj oddajati iskre zaradi udarjanja
Kremen se iskri.
2.
kaj oddajati svetlobo, izražati se
Sneg se iskri.
izrabíti in izrábiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj v celoti porabiti koga/kaj
/Z vedno novimi projekti, brez prave utemeljitve/ so (za priprave) izrabili vso svojo energijo in kondicijo.
2.
kdo/kaj popolnoma porabiti kaj
Stroj so /maksimalno/ izrabili.
3.
kdo/kaj zaradi ugodnosti porabiti kaj
Ugodno priložnost so /maksimalno/ izrabili.
klepetáti -ám
in -éčem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.
2.
kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.
kričáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.
3.
čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.
mériti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj določati kaj Dolžino asfalta so merili /v metrih/.1.1.
kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.
2.
kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.
3.
čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod S puško /slabo/ meri.4.1.
S tem vprašanjem meri na domače razmere.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.
nagíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.
napádati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
3.
iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).
nêsti se nêsem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
čustvenostno kdo/kaj samozavestno premikati se
/Kako/ se nese!
2.
neobčevalno knjižno kaj gibati se, premikati se od—do/mimo koga/česa / skozi/čez/na/v kaj / v/po čem / kje / kod
Po nebu se nese mogočen oblak.
obrníti in obŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti koga/kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Čoln je obrnil proti pristanišču.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj s spodnjo stranjo navzgor
Ciganka (ji) je obrnila dlan.
3.
kdo/kaj usmeriti kaj do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/med koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Obrnili so pogovor drugam.
4.
iz ekonomije kdo/kaj vrednostno spremeniti kaj
Obrnili so sredstva.
5.
iz finančništva kdo/kaj preusmeriti kaj
Banka je dobro obrnila denar.
6.
iz navtike kdo/kaj preusmeriti kaj od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil je jadro od vetra ali proti vetru.
odbrzéti -ím
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vstal je in odbrzel.
2.
kaj hitro oditi, miniti
Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela.
odíti -ídem
dovršni glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.
odpísati in odpisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pisno odgovoriti komu/čemu / na kaj
Dolžni so mu /slovensko/ odpisati.
2.
kdo/kaj pustiti kaj
Lastna firma (mu) bo odpisala nekaj obresti (od posojil).
3.
iz ekonomije kdo/kaj izločiti, opustiti kaj zaradi delno izgubljene oz. izgubljene vrednosti
Firma je odpisala osnovna sredstva in drobni inventar.
4.
čustvenostno kdo/kaj izločiti, opustiti koga/kaj
/Prehitro/ so ga odpisali.
5.
iz prava kdo/kaj prenesti kaj iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek
Na katastrskem uradu so odpisali določene parcele.
odsévati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj kazati se, odbijati se od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Plameni se odsevajo v njegovih očeh.
2.
kdo/kaj kazati, izražati od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Nasmeh je odseval radost in srečo.
odvzéti -vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Od honorarja je odvzel manjši znesek.
2.
kdo/kaj na silo pobrati komu/čemu koga/kaj
Odvzeli so ji otroke.
3.
kdo/kaj komu/čemu dati stran koga/kaj
Odvzeli so mu potni list in prtljago.
4.
iz prava kdo/kaj v sodnem postopku določiti komu/čemu , da zaradi pravno določenih okoliščin ne sme urejati določenih ali vseh svojih pravnih zadev
Odvzeli so mu poslovno sposobnost.
omejíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj zadržati se od koga/česa
(Pri soočenju) se je omejil od svojih prejšnjih izjav.
opazíti in opáziti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).
2.
kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.
oslabíti se -ím se
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj postati slab, onemogel
/Z delom/ se je /povsem/ oslabil.
2.
kdo/kaj izgubiti popolnost, učinkovitost delovanja
/Zaradi dolgega ležanja/ so se (mu) noge oslabile.
peljáti se péljem se
tudi -ám se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Peljali so se od začetka do končne postaje.
píhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
polzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.
2.
v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.
3.
čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.
preklopíti in preklópiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drugače povezati, usmeriti koga/kaj iz/izpod/z/do česa / od/do kod / k/h komu/čemu / za/v/na/čez koga/kaj / kam
/Na ukaz/ so nekaj vagonov preklopili k novi vlakovni kompoziciji.
2.
iz avtomobilizma, v posplošenem pomenu kdo/kaj drugače povezati, usmeriti koga/kaj iz/izpod/z/do česa / od/do kod / k/h komu/čemu / za/v/na/čez koga/kaj / kam
/Z veliko spretnostjo/ je preklopil prestavo.
3.
iz elektrotehnike, v posplošenem pomenu kdo/kaj spremeniti, drugače usmeriti
(V elektrarni) so morali večkrat začasno preklopiti.
prelívati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi koga/kaj / po/na kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kam /kod
Potok se je /enakomerno/ prelival čez večje kamenje.
2.
kaj kazati se
Barva njene obleke se (ji) je /ob hoji rahlo opazno/ prelivala.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Utrujenost se (mu) preliva iz udov v počasne kretnje.
4.
iz filma kaj pojavljati se
Slika se /atraktivno/ preliva (na velikem platnu).
prestopíti se in prestópiti se -im se
dovršni glagol,
glagol premikanja kdo/kaj prestaviti se
/Previdno in v zadregi/ se je prestopil (s hišnega praga).
prežáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
smrdéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj oddajati, dajati neprijeten vonj
Zrak smrdi /od/zaradi izpušnih plinov/.
2.
čustvenostno, brezosebnooddajati, dajati vonj iz koga česa / v kom/čem / od kod
Iz kuhinje (jim) /prav čudno/ smrdi.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati odpor komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ smrdi.
snežíti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
brezosebno1.
padati iz oblakov v obliki snežink
/Neprenehoma/ sneži.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini mirno padati kot sneg
Cvetni lističi snežijo (z drevesa).
správiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam Spravil je zamašek iz steklenice.1.1.
kdo/kaj dati koga/kaj k čemu / v kaj 'stanje'
Spravil jih je k pameti.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v kaj 'delovanje/dejavnost'
Spravil je konja v dir.
3.
kdo/kaj pospraviti kaj
Spravili so vse poljske pridelke.
4.
kdo/kaj dati nazaj kaj na/v/med/pod koga/kaj / kam
Spravili so orožje v prtljažnike.
5.
kdo/kaj dati z namenom kaj
Ključ je spravila (pod prtljažnik).
6.
kdo/kaj dati skupaj koga
Spravila je sprte sosede.
správiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.
stísniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
čustvenostno kdo/kaj dati se k/h komu/čemu / v/na/ob/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil k tlom, pod mizo.
2.
čustvenostno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil iz hiše v gozd.
stókati -am,
stilno stóčem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
navadno čustvenostno1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
súvati -am
tudi sújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj delati hitre, kratke in sorazmerno močne gibe ob/v/na/pod/med/nad koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z vejico) ga je suval /v glavo/.
2.
kdo/kaj z močnimi sunki dajati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/ob/skozi koga/kaj / po čem / kam /kod
Suval je zamašek iz steklenice.
točíti tóčim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Žganje so točili kar v večje kozarce.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj streči kaj
(V vseh lokalih) točijo tudi brezalkoholne pijače.
3.
čustvenostno kdo/kaj izločati kaj
Toči sline /kot potok, kot senilen starec/.
4.
iz čebelarstva kdo/kaj pridobivati, spravljati kaj
V tem obdobju točijo med.
učíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.
udáriti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Zelo/ se je udaril.
2.
čustvenostno kdo/kaj udeležiti se
/Grobo/ so se udarili (za zemljo).
víti se víjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.
3.
kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.
vléči se vléčem se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
zajéti -jámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
(Z zajemalko) je zajela juho.
2.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
Zajel je polento (iz sklede).
3.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega v omejen prostor
Zajeli so vso odpadno vodo.
4.
v zvezi z zrak kdo/kaj dobiti kaj v notranjost dihalnih organov
Zajel je zrak in se potopil.
5.
kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S traktorsko koso je zajel širok pas trave.
6.
kdo/kaj izraziti kaj v/na kaj / s čim
V knjigo je zajel vse pomembnejše članke.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z obkolitvijo dobiti koga/kaj
Zajeli so sovražno četo.
8.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod v kom/čem / kje
Podatke je zajel iz enciklopedij.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' zaobseči koga/kaj
Sobo je zajela tišina.
10.
iz gradbeništva kdo/kaj z zagraditvijo ujeti kaj
Zajeli so izvir in potok.
11.
iz obrtništva kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S kvačko je zajela nit.
bégati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.
2.
kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.
3.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.
4.
kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
blískati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).
2.
čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.
braníti in brániti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.
2.
kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.
3.
iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.
4.
iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.
5.
iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.
braníti se in brániti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.
bútniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno2.
kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.
3.
kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.
cigániti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja,
čustvenostno1.
kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.
2.
kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.
dedováti -újem
in dédovati -ujem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo dobiti v doživljenjsko last kaj
/Po stricu/ je dedoval veliko posestvo.
2.
kdo/kaj začeti imeti kaj
Žival deduje barvo dlake.
dišáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
dólbsti dólbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s pritiskanjem in ostrim potegovanjem oblikovati koga/kaj
/Iz lesa/ (z dletom) dolbe kvadrate.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj iz koga/česa / od kod
(Z vrtnarskimi škarjami) je iz zemlje dolbel poganjke.
doseljeváti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega) premikanja kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/z/s/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
/Redno/ se doseljujejo s podeželja v mesto.
dŕsati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj močno pritiskati na/ob koga/kaj / po kom/čem delati
/Živčno/ drsa /s prstom/ po šipi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem počasi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kje / kod
Okrog oltarja drsa /po kolenih/.
3.
kdo gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem
Drsala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
dvígniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.
2.
v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.
financírati in finansírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.
fragmentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj delno opisati, ohraniti kaj
/Zaradi pomanjkanja časa/ je dogodke /samo/ fragmentiral.
galopírati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.
glasíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
neobčevalno knjižno1.
v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.
2.
kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
gósti gódem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
redko1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
hrôpsti hrôpem
nedovršni glagol,
tvorni (procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
igráti se z/s -ám se z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Živčno/ se je igrala s prsti (po robu mize).
2.
čustvenostno kdo/kaj imeti lah kom iseln, neresen odnos s kom/čim
Z zdravljem in ljubeznijo se ni za igrati.
integrírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
izbŕskati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Kokoši so /s kremplji/ izbrskale zrnje iz plev.
2.
kdo/kaj s prizadevanjem najti koga/kaj iz koga/česa / od kod
Izbrskal je stare dokumente iz pozabljenih skrinj.
izgíniti -em
in zgíniti -em
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Nekatere barve na sliki so izginile.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo je izginilo v daljavi, za oblaki.
3.
kaj prenehati biti, obstajati
Napetost je izginila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj neopazno oditi
Sprla se je in izginila.
5.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) je izginila je velika količina blaga.
izlíti se -líjem se
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.
2.
nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.
3.
brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.
izločíti se in izlóčiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod
Iz megle se je izločila človeška postava.
izpahníti se in izpáhniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, potisniti se navzven
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.
izpísati se in izpisáti se -píšem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namensko odditi iz/z/od česa / od kod
/Z veliko jezo / jezno/ se je izpisal iz društva.
2.
kdo biti v stanju, ko je vsa ustvarjalnost že izrabljena
/S svojimi obsežnimi dosedanjimi deli/ se je pisatelj /skoraj popolnoma/ izpisal.
iztŕžiti -im
in stŕžiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
kósiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.
kraljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
kríliti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol kdo/kaj premikati se, gibati se s čim
Vedno (mu) krili s kakšno novo knjigo.
lépiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj delati se od koga/česa / na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Blato se (jim) lepi za podplate.
lesketáti se -ám se
in -éčem se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).
2.
kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.
3.
čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.
máhati z/s tudi maháti z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
tvorni (procesni/dogodkovni) glagol kdo/kaj pretiti s čim
Vedno (mu) maha s kakšno novo knjigo.
málicati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj jesti v času malice
/Redno/ so malicali (enolončnico).
mejíti -ím
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj imeti skupno mejo na koga/kaj / s kom/čim
Že vsa leta meji s tem sosedom.
2.
redko kdo/kaj ločevati koga/kaj od koga/česa
Meji ju različna miselnost.
meníti se za in méniti se za -im se za
nedovršni glagol,
glagol mišljenja,
navadno z nikalnico1.
kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.
2.
kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.
množíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.
2.
iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.
nagájati si tudi nagajáti si -am si
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.
najéti -jámem
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.
naletéti na -ím na
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.
naletéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.
namnožíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.
namnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.
naročíti se na -ím se na
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.
naselíti se -sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.
obráčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.
obráčati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.
odmévati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.
odrêči -rêčem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli pravico do nastopa.
2.
kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli azil.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
/Nenadoma/ jim je odrekel gostoljubje in pomoč.
4.
neobčevalno knjižno, navadno v 3. osebi kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odrečejo oči.
oglušéti -ím
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj postati gluh, neobčutljiv
/Na desno uho/ je /popolnoma/ oglušel.
oslabíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ oslabili vojsko.
2.
kdo/kaj povzročiti kaj nepopoln-ega/-o, nezmožn-ega/-o
Bolezen (mu) je oslabila moči.
píhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premakniti kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je /ljubeče/ pihnila krvaveči prstek.
2.
čustvenostno kdo/kaj izraziti strah, ogroženost, jezo
Mačka je /jezno/ pihnila (proti obiskovalcu).
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj z orožjem ubiti koga/kaj
/V pretepu/ je /po nesreči/ nekoga pihnil in sedaj sedi.
planíti in plániti -em
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.
2.
v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.
3.
čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.
plôskati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pritrjevati komu/čemu
Gledalci so predstavi /navdušeno, tudi z rokami ob stol,/ ploskali.
2.
kdo/kaj plosko udarjati ob/na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Perice so (s perilom) ploskale ob perilnike.
3.
kdo/kaj dajati ploskanju podobne glasove
/V ritmu/ so še vedno ploskali udarci.
podélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj iztrebiti se
Odnehal je in se /dobesedno/ podelal.
potegníti in potégniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.
3.
kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.
5.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).
6.
kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.
8.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.
10.
brezosebnozačeti pihati, vleči /Hladno/ je potegnilo.10.1.
kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.
11.
žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.
12.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.
13.
knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.
14.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.
povzéti -vzámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj podobno, enako nakratko ponoviti kaj
(Po predhodniku) je povzel glavne misli njegovega referata.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo začeti peti, govoriti za kom/čim
Vsa dvorana je povzela za njimi.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugotoviti kaj
(Iz njegovih besed) je povzel, da ne živi ravno slabo.
pregánjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).
prelívati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati kaj na/v kaj / po čem / kam / kod
Bencin so prelivali v manjše zaprte posode.
2.
kdo/kaj prekrivati kaj s čim
Torte je /z veliko slastičarsko vnemo/ prelivala s čokolado.
3.
kdo/kaj spravljati kaj v kaj z drugačno obliko
Zvonove so /z veliko vznesenostjo/ pretapljali v topove.
4.
kaj prekrivati koga/kaj
Znoj ga je /dobesedno/ prelival /od napora/.
pretočíti se -tóčim se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj preiti od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Voda se je pretočila iz enega rezervoarja v drugega.
prevájati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj prevajati kaj iz/od—do česa / v kaj
Predavanje so prevajali v več jezikov.
prevêsti -vêdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
iz matematike kdo/kaj pretvoriti kaj iz/od—do česa / v kaj
/S transformacijo/ so enačbo višje stopnje prevedli v enačbo nižje stopnje.
2.
iz prava kdo/kaj uradno prenesti, potrditi koga v/na kaj
Delavca so prevedli v nov plačilni razred.
preživéti se -ím se
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kaj postati zastarelo
Taka miselnost se je že preživela.
prežívljati se z/s -am se z/s
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kdo shajati s čim
Preživlja se z invalidnino.
pridobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj / koliko česa
/Hitro/ je pridobil dovolj premoženja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga / koliko česa
Pridobiti jih je hotel /z obljubami/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti komu/čemu koga/kaj / koliko česa
Slovenščini je /s pisanjem/ pridobil velik ugled.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga/kaj / koliko česa za koga/kaj
/S težavo/Težko/ je pridobil ljudi za sodelovanje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti kaj , da pride iz/od česa / v/na kaj Pridobili so ga iz ječe.5.1.
kdo/kaj napraviti kaj , da pride kot rezultat iz/od česa / v čem
Pri sleparski delitvi pridobijo pet.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Pridobil je ugled.
7.
kdo/kaj postati kakšen
Pridobil je hitrost.
8.
iz fizike, v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj
Pridobijo določeno frakcijo oz. sestavino /z destilacijo/.
ríniti se -em se
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjav posplošenem pomenu kdo/kaj s težavo in silo premikati se, spravljati se iz/od koga/česa proti/ k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
Ljudje so se rinili proti vratom.
ruváti -rújem
tudi rúvati -am
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
kdo/kaj dajati stran, jemati kaj iz/z/s česa / od kod
Iz drevoreda so ruvali stara nevarna drevesa.
2.
kdo/kaj potegovati kaj
(Iz domačih gred) so ruvali korenje.
stískati1 -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
čustvenostno kdo imeti stisko
/Kot predniki/ so stiskali (pri hrani).
2.
iz fizike kdo/kaj prostorsko manjšati, tlačiti kaj
Plin so stiskali v jeklenke.
stísniti jo -em jo
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemknjižno pogovorno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
/Zelo na hitro in hinavsko/ jo je stisnil v gozd.
stopíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.
2.
kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.
tájati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov kdo/kaj spreminjati se v tekoče ali v navadno sprejemljivejše stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) taja.
tolmáčiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prevajati kaj iz/od—do česa / v kaj
Predavanje je tolmačil v kretalno govorico.
2.
kdo/kaj razlagati kaj
/Jasno in predvsem logično/ so tolmačili svoje stališče do svetovnh problemov.
tovóriti -im
tudi tovoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.
umiríti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.
úpati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.
2.
kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.
valíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
vónjati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
vónjati po -am po
nedovršni glagol,
glagol razumevanjačustvenostno kdo/kaj imeti vonj, duh po kom/čem
Njegova govorica vonja po krajih, od koder prihaja.
vžgáti se vžgèm se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.
2.
čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.
zaíti -ídem
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno v 3. osebi1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.
zakuríti in zakúriti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).
zmánjkati -am
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago Zmeraj (mu) zmanjka denarja.1.1.
koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.
1.2.
koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.
znêsti1 znêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/pred/skozi/čez koga/kaj / kam
K njim je znesla vso odvečno navlako.
beráčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanjačustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
bôsti iz bôdem iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.
brísati bríšem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj delati kaj bolj čisto, manj vidno
Briše se v izposojene brisače.
2.
kdo/kaj ostranjevati kaj manj vidno
Brisala si je solze (z lic).
3.
kdo/kaj udarjati koga/kaj
/Neusmiljeno/ ga je brisal.
cedíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj
Mleko je cedila (skozi posebno sito).
2.
kdo/kaj izdajati kaj
Mokra drva cedijo sok (na ognjišče).
cedíti jo -ím jo
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kaj teči iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na čem / kam /kod
Cedi jo po cesti /za njimi/.
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
cijáziti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.1.1.
kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.
2.
slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.
cimentírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj uradno označiti mere za kaj
Najprej so cimentirali vse steklene posode, potem pa še sode.
cmériti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolslabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
česáti čéšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj gladiti kaj
/Samovšečno/ si je (s posebnim glavničkom) česal dolgo brado.
2.
žargonsko kdo/kaj sistematično, temeljito pregledovati kaj
Ofenziva je (z vsemi razpoložljivimi sredstvi) /tudi z veliko agresivnostjo/ začela česati vsa okoliška področja napada.
3.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj sunkovito trgati kaj
/Jezno/ je česal papir (s sten).
čŕtati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati črte po kom/čem / kje / kod (S temnim svinčnikom) si je črtala po svetlih obrvnih dlakah.1.1.
kdo/kaj delati črte za kaj po kom/čem / kod
(S temnim svinčnikom) si je črtala obrvi /po svetlih obrvnih dlakah/.
2.
dovršno in nedovršno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti, delati črte čez kaj iz/z česa / od kod
(Z rdečim svinčnikom) in /z velikim veseljem/ (mu) je črtal iz predloženega besedila črtal zahteve.
dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
dehtéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
neobčevalno knjižno kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
díhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno,
v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati Vse, kar diha, se veseli pomladi.4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
drčáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.
drémati -ljem
in drémati
tudi dremáti -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.
2.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.
dŕsati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premikati se po ledu
Otroci se kepajo in drsajo.
drvéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.
ekscerpírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namensko izpisovati kaj
/Z vso skrbnostjo/ je ekscerpiral metafore (iz pesmi).
gospodáriti nad -im nad
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
gósti se góde se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno,
čustvenostno,
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.
gozdáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.
gúbati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj nastajati negladek, neraven
Hlače so se gubale.
gúgati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.
hírati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ hiral.
hotéti hóčem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj Hoče novo obleko.2.1.
Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno,
z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti Otroci se niso hoteli prebuditi.3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
hreščáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.
ignorírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.
izčŕpati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem4.
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Trenutni dogodki so /z dolgimi pohodi/ izčrpali vojsko.
izčŕpati se -am se
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.
izglédati -am
tudi zglédati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.
3.
brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.
izlíti -líjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).
izpeljáti -péljem
tudi speljáti spéljem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / od kod
Martin Krpan je /spretno/ izpeljal vse konje iz hleva.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj tvoriti kaj 'novo besedo' iz česa 'podstave'
Iz primernika je /s priponskimi obrazili/ izpeljal nove tvorjenke.
izpísati in izpisáti -píšem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.
izplúti -plôvem
in pljújem
dovršni glagol,
glagol premikanja kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.
izpostáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postaviti se za koga/kaj
/Zaradi deklariranih krivic/ se je /javno/ izpostavil za vse ogrožene.
izpustíti se -ím se
tudi spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
izrabíti se in izrábiti se -im se
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izrabil.
izročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj Izročila mu je lepe pozdrave od sorodnikov.1.1.
kdo/kaj podariti/pokloniti komu kaj
Izročila mu je knjigo (za spomin).
2.
kdo/kaj komu/čemu kaj v/na/za kaj
Izročili so jim hišo v trajno last.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Vse orožje so izročili v vojašnico.
4.
iz politike kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Izročili so jim protestno noto.
5.
iz religije kdo/kaj namensko dati koga/kaj komu/čemu / v/na/za kaj / kam
Izročili so se bogu.
izrópati -am
tudi zrópati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj nasilno odvzeti koga/kaj
Sovražnik (jim) je /na prefinjen način, s specialno vojno / izropal deželo.
izžvížgati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Občinstvo je predstavo /brez milosti/ izžvižgalo.
jádrati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
jezíti se2 -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj ustavljati se
Voda v strugi se /zaradi kamenja in lesa/ jezi.
júrišati in juríšati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
júrišati na in juríšati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
kámenčkati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).
kártati -am
tudi kartáti -ám
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj igrati se
Ob večerih rad karta (s prijatelji).
kegljáti -ám
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj podirati keglje
Ob večerih rad keglja (s prijatelji).
kólcati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
v 3. osebi edninekazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.
kotálkati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo gojiti kotalkanje, ukvarjati se z kotalkanjem
Kotalkala sta že /zelo dolgo/, od otroštva.
kotálkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj premikati se na kotalkah
Otroci se kotalkajo in rolajo (kar po pločnikih).
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
krásti krádem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.
krásti se krádem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.
krivíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol mišljenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.
krivíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj delati se neravnega
Les se krivi /pod pritiskom/ (s paro).
križáriti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.
lupíti in lúpiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj
/Z močnim pritiskom/ in (z ostrim nožičem) je lupila tovrstne oreščke.
2.
kdo/kaj površinsko odstranjevati kaj od/z/s koga/česa / pri/po/na/v/ob kom/čem /med/nad/pod kom/čim / kje / kod
(S strgali) je lupil lubje po vsej dolžini debel.
3.
čustvenostno kdo/kaj izrabljati koga/kaj
Sin ju /brezobzirno/ lupi.
lupíti se in lúpiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti kdo/kaj delati se
Predvsem (po rokah) se (mu) koža /grdo/ lupi.
márati -am
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) (naklonski) glagol,
navadno z nikalnico1.
kdo/kaj izražati voljo/željo uresničiti kaj ali ne uresničiti česa
Ne bi maral biti gospodar v tej hiši.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti, da česa kljub želenosti ni
Otrok se ne mara prebuditi.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne biti pripravljen sprejeti koga/česa
Ne maram tvojega plačila.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj ne čutiti naklonjenosti do koga/česa
Tega človeka ne mara.
mázati mážem
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti1.
kdo/kaj nanašati na kaj s kom/čim
Kose kruha si je mazal z marmelado.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj ličiti kaj
/Na krajši čas/ si je mazala obraz /na licih/.
3.
kdo/kaj dajati mazivo na koga/kaj
Posamezne dele stroja si je mazal (s posebnim mazivom).
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s kom/čim
/Pred odločitvami/ so ga /vztrajno/ mazali z darili in denarjem.
5.
kdo/kaj delati kaj umazano, nepotrebno s kom/čim S čevlji (mu) je /brezvestno/ mazal hlače.5.1.
kdo/kaj jemati kaj ‘ugled’ s kom/čim
/Z velikim užitkom/ (ji) je mazal dobro ime z izmišljenimi pikantnostmi.
6.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj tepsti koga/kaj / o kom/čem / s čim
Mazal ga je /po goli koži/ z debelo palico.
7.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj reševati koga/kaj iz koga/česa / od kod
/Nesramno/ ga je mazal ven.
8.
žargonsko, iz igralništva kdo/kaj prilagati komu/čemu karte visokih vrednosti
Mazal mu je, če je le imel priložnost.
9.
iz gastronomije kdo/kaj nanašati na kaj s čim
Razvaljano testo je mazala z nadevi.
ménjati tudi menjáti -am
dovršni glagol,
glagol splošne lastnosti/splošne spremembe1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.
míkati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.
2.
brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.
3.
kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.
množíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
môči mórem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
navadno z nikalnico,
navadno v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj nima sposobnosti uresničiti kaj
Ne more gibati z roko.
2.
kdo/kaj ima sposobnost, nima sposobnosti uresničiti kaj zaradi okoliščin
Ne more igrati košarke zaradi poškodb.
3.
kdo/kaj izraža kaj 'razpoloženje, odnos'
Ni mogel gledati njene zadrege.
4.
kdo/kaj izraža domnevo, verjenost obstajanja, dogajanja
To bi moglo biti res.
5.
izpustno kdo/kaj izraža zanikanje odgovornosti, krivde za kaj
Ne morem za to, da nerazločno govorim.
6.
izpustno kdo/kaj izraža sposobnost uresničiti dejanje
Ni mogel do nje.
7.
izpustno kdo/kaj izraža možnost komu/čemu kaj narediti
Nihče ji nič ne more.
mórati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol,
v pomožniški vlogi1.
kdo/kaj izražati/imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je moral beračiti. 2.
kdo/kaj nujno/potrebno biti kakšen / kako
Zavora mora biti dobra.
3.
kdo/kaj imeti obveznost kaj / za kaj
Morajo paziti na svoje zdravje.
4.
kdo/kaj biti z verjetnostjo obravnavan kot kaj / kakšen
Ta človek mora biti zelo dober.
5.
kdo/kaj biti verjetno na/v/pri čem / kje
Keltske utrdbe so morale stati na tem hribu.
6.
čustvenostno kdo/kaj biti verjetno kaj / na/v/pri čem / kje
Povsod mora biti zadnji.
nagíbati se k -am se k
in -ljem se k
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj kazati željo, usmerjati se k/h komu/čemu
/Zaradi zasebnih stisk/ se zadnje čase preveč nagiba k pijači.
namériti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj merilno določiti kaj / koliko česa
Namerili so najvišjo temperaturo v tem letu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod Nameril je pištolo v črno piko in sprožil.2.1.
kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nanj je nameril hude očitke.
naskakováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).
nazadováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj prehajati z višje stopnje na nižjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ nazadovalo.
obrníti se in obŕniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v različnih smereh ali krožno usmeriti se od/do koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Obrnil se je /na petah/.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vesti se
Pri delu se zna /hitro/ obrniti.
3.
iz finančništva kaj preusmeriti se
Denar se ni niti enkrat obrnil.
osredotóčiti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo/kaj prihajati v stanje zbranega mišljenja
/Hitro in predvsem zaradi drugih/ se je osredotočil, preden je kaj povedal.
ozírati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Otroci so se med poukom kar naprej ozirali.
ozírati se po -am se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa po kom/čem / kam / kod
Na postaji se je oziral po taksiju.
ozírati se za -am se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled z glavo obratno od telesa za kom/čim / kam / kod
/Redno/ se je oziral za službo.
píhniti jo -em jo
dovršni glagol,
glagol premikanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj na hitro premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/čez/skozi kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
Pihnil jo je čez mejo.
plávati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj V teh globinah plava samo bela riba.2.1.
kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.
4.
iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.
plúti plôvem
in plújem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Jadrnica pluje k otoku /proti toku/.
2.
iz navtike kaj v vodi premikati se
Plujejo /po kurzu/.
podáti se -dám se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
glagol premikanja1.
kaj biti skladno k/h komu/čemu
Barve se ji /lepo/ podajo.
2.
kaj biti skladno s čim
Barva se mora podati z ostalim pohištvom.
3.
kdo/kaj oditi k/h komu/čemu / na/v/po kaj / kam Vsak dan se poda na pokopališče.3.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Podal se je k izpitu.
4.
kaj pod pritis kom spremeniti položaj, obliko
Strop se je podal /zaradi starosti/.
pogrníti in pogŕniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(Gostom) je posteljo pogrnila (z ročno klekljanim pregrinjalom).
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pasti
Spotaknil se je in /grdo/ pogrnil.
3.
kdo/kaj poriniti koga/kaj
Sošolca je /z nogo/ pogrnil.
4.
žargonsko, čustvenostno kdo/kaj ne izdelati v šoli, pri izpitu
/Že drugič/ je pogrnil.
poíti -ídem
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolnavadno v 3. osebi kaj ne biti več na razpolago
Ta knjiga (jim) je že pošla.
ponášati se z/s -am se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj hvaliti se s kom/čim
/Kot petelin/ se ponaša s svojo novo mlado ženo.
poročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
2.
čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.
prebíti1 -bíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z udarci predreti v/skozi kaj
Prebili so led, da so prišli do vode.
2.
kdo/kaj z udarci narediti luknjo v kaj
Prebil je luknjo v jermen.
3.
kdo/kaj z bojem priti skozi kaj
Policija je s težavo prebila blokado.
4.
kdo natepsti, pretepsti koga/kaj
Prebil ga je do krvi.
5.
iz športa kdo/kaj z udarci predreti kaj
Prebil mu je arkado.
6.
iz letalstva kdo/kaj biti hitrejši od zvoka
Letalo/Pilot je prebil zvočni zid.
prebíti2 -bíjem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.
2.
kdo preživeti kaj Mladost je prebil v revščini.2.1.
kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.
3.
navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.
predstávljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.
2.
kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.
3.
kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.
4.
kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.
premakníti se in premákniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.
2.
kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.
3.
čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.
4.
iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.
5.
iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.
premíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj Knjige nezakonito premikajo.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.
3.
kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.
prestáti -stánem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa
/Po pomoti/pomotoma/ so prestali veliko hudega.
2.
navadno čustvenostno, navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Bolnica je prestala operacijo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opraviti kaj / koliko česa 'kako delo, dejanje'
/Uspešno/ je prestal izpit in tečaj.
4.
iz prava kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa neprijetnega
Prestal je vse predpisane dneve kazni.
pretočíti -tóčim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo dati, izraziti kaj v koga/kaj / za kom/čim
Za njim je pretočila veliko solz.
priklícati -klíčem
dovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
kdo/kaj dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/nad/pod kaj / kam
/Po telefonu/ jih ni mogel priklicati domov.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dobiti, doseči koga/kaj
Prvo sonce je priklicalo zvončke (iz zemlje).
prinêsti -nêsem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ prinese (iz sobe) otroka in kovček.
2.
kdo/kaj z določenim namenom pripeljati koga/kaj
Tok je prinesel smeti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj povedati koga/kaj
Prinesel (mu) je žalostno novico.
4.
kdo/kaj povzročiti koga/kaj
Hitra industrializacija je (v državo na domači trg) prinesla veliko novih izdelkov.
privláčiti tudi privlačíti -im
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.
2.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.
3.
iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.
púščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Obleko pušča vsepovsod.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj držati koga/kaj
V določenih dneh so ga puščali /na/pri miru/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj / komu/čemu delati kaj / kje / kod z določenim namenom/ciljem
Testo je puščala vzhajati.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nezavedno delati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
Svoj dežnik pušča kjer koli.
5.
kdo/kaj povzročati kaj
/Zavestno/ so puščali žrtve kar (na bojišču).
6.
kdo/kaj zaradi premikanja začeti imeti zadaj koga/kaj v/na/pri kom/čem / s/za/pred/med/pod/nad kom/čim / kje / kod
Najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem.
7.
kdo/kaj dajati stran koga/kaj k/h komu/čemu v/na/pri kom/čem / kje / kod
Možje /brezvestno/ puščajo žene doma.
8.
kdo/kaj nehavati intenzivno obravnavati kaj
Vedno več ljudi /z lahkoto/ pušča delo (v državnih podjetjih).
9.
kaj dajati možnost navadno nezaželenega prehoda za
Lonec pušča.
10.
kdo/kaj odvzemati kaj
Včasih so tudi (ljudem) puščali kri.
11.
kdo/kaj delati odprtino, prehod v kaj
Zdravnik (mu) je /s skalpelom/ puščal gnojne bule.
račúnati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj opravljati računske operacije
Zna brati in računati.
2.
kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
(Naročniku) je /sproti/ računal prihodek.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj
Mesece računa /po luni/.
4.
kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev misliti, navezovati na kaj , povezovati s kom/čim
Letos /odkrito/ računajo na občutno večji obisk turistov.
5.
iz matematike, iz geometrije kdo/kaj biti sposoben, znati določati, določiti kaj 'količino, obseg'
Korene in logaritme, pa tudi različne ploščine in površine, so računali /na štiri decimalke natančno/.
račúnati na -am na
nedovršni glagol,
glagol razumevanja,
glagol ravnanja kdo/kaj na osnovi dejstev, domnev naslanjati se na koga/kaj
/Brez pomislekov/ računa na svoje prijatelje.
razdelíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati na dele, po delih koga/kaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
razdelíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati se na dele, po delih
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so se učenci (pri telovadbi) razdelili /v več enako močnih skupin/.
razložíti -ím
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dati, postaviti koga/kaj po čem / kam
Svoje orodje je razložil po mizi.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj iz česa / od kod
Z vlaka so razložili vso prtljago.
3.
kdo/kaj napraviti kaj prazno, lažje
Razložili so vagon.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj vzročno, logično utemeljen-ega/-o, razumljiv-ega/-o
/Jasno/ so razložili svoje stališče do svetovnh problemov.
5.
kdo/kaj narediti komu/čemu koga/kaj bolj jasn-ega/-o, razumljiv-ega/-o
Če dopisa ne razumete, vam ga bom razložil.
6.
iz muzikologije kdo/kaj zaporedno izvesti kaj ‘tone akorda’
Pri vajah je vsak akord tudi razložil /po tonih/.
razmnoževáti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemiz biologije kdo/kaj ploditi se v večjem številu in navadno širše
(Na določenem področju) se ta rastlina lahko razmnožuje /spolno ali nespolno/.
razmnožíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino razmnožijo /s podtaknjenci/.
razmnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.
razpolágati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti možnost upravljati s kom/čim
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.
razvrstíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.
razvrstíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj dati se v vrsto, po vrsti
Vojaki so se /enakomerno/ razvrstili (ob meji).
reševáti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z željo pomagati vleči koga/kaj iz koga/česa / od kod
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so jih reševali iz gorečega bloka.
2.
kdo/kaj vleči koga/kaj iz neprijetnega, nezaželenega položaja
/S posebnimi dvigali in z naporom/ so reševali zasute ljudi.
3.
kdo otresati koga/kaj koga/česa / pred kom/čim
/S posebnimi terapijami in po posebnih postopkih/ ga je reševala brezpotrebnih zadreg.
4.
kdo/kaj ohranjati koga/kaj pred kom/čim
Izumirajoče živalske vrste so /prizadevno / s prizadevnostjo/ reševali predvsem pred človekom.
5.
kdo/kaj delati kaj jasno, znano
/Pri delu/ rad rešuje zahtevnejše strokovne probleme.
6.
kdo/kaj izrekati dokončne sodbe za kaj
/V/Pri procesu urbanizacije/ rešujejo tudi prošnje za lokacijsko dovoljenje.
7.
iz šaha kdo vnaprej, z načrtovanimi potezami, prizadevati si doseči kaj ‘mat’
/Pri umetno narejenih pozicijah/ so šahisti reševali problem.
sévati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sijati od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Sonce (jim) seva naravnost v oči.
2.
iz fizike kdo/kaj svetlobno oddajati
Tovrstne naprave lahko sevajo elektromagnetne valove ali delce.
skupíniti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj razdeljevati, razvrščati koga/kaj v skupine
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) skupinili učence sicer iste starosti.
skupíniti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj zbirati se, združevati se v skupine
(V novih razmerah) se je sicer enoten kolektiv začel skupiniti /zaradi razhajanj interesov/.
slabéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ slabel.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti postajati oslabel, onemogel, propadati
Sunki vetra /občutno/ slabijo.
3.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenupostajati slabo, slabše
Po preobilnem obroku (mu) je slabelo.
smrdéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
čustvenostno1.
kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.
2.
kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.
snémati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj jemati kaj / koliko česa od/iz/z koga/česa
/Brez ozira na prodajalke/ je snemala obleke z obešalnikov.
2.
kdo/kaj prenašati kaj na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ snemali.
3.
iz obrtništva kdo/kaj opuščati
Snemala je /na koncu vrste/.
4.
iz radiotehnike kdo/kaj zvočno ali slikovno zapisovati
Ta pevka /veliko/ snema.
spáti se spí se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebinavadno z dajalnikom komu/čemu biti zaspano
Trudna je in se ji spi.
sprostíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) sprostil roke (iz lisic, vklenjenih na hrbtu).
2.
kdo/kaj prosto pokazati kaj
/S hojo/ so sprostili sebe in psa.
3.
kdo/kaj prosto izraziti kaj
/Ob pogovoru/ so sprostili čustva.
4.
kdo/kaj narediti kaj prosto
Eksplozija sprosti veliko toplotne energije.
sprostíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se prost
Ob glasbi se je sprostil.
2.
kdo/kaj sproščeno pokazati se
Sprostili so se /s hojo/.
3.
iz biologije, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
Dozorelo jajčece se sprosti (iz ovojnice).
stískati2 -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj končati tiskati kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Pravkar so stiskali novo izdajo romana.
stískati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem2.
čustvenostno kdo/kaj nahajati se tesno okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu / med koga/kaj / ob/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Otroci so se stiskali ob materi.
štéti štéjem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.5.1.
Štejejo ga k dobrim delavcem.
tájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavovv zvezi z led, sneg kdo/kaj delati kaj tekoče in navadno sprejemljivejše
Sonce (jim) je tajalo potreben led (že pri temperaturah samo malenkost čez plus).
tožíti se in tóžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.
trésti se pred trésem se pred
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo čutiti strah pred kom/čim
/Po nepotrebnem/ se tresejo pred kaznijo.
trésti se za trésem se za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo čutiti skrb za koga/kaj
/Zaradi različnega kriminala/ se starši tresejo za svoje otroke.
učíti se za -ím se za
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
knjižno pogovorno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj usposabljati se za koga/kaj
/Zaradi očeta/ se je učil za kovača.
udáriti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.
umíkati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.
2.
kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.
uspéti -uspèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj doseči pričakovan rezultat
Bil je vesel, da je uspel.
2.
kaj uresničiti se
Zamenjava stanovanja je uspela.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj zmoči narediti hoteno, želeno
/S težavo/ so ga uspeli rešiti.
valíti se1 -ím se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno kdo/kaj v veliki količini navadno nerodno in neurejeno premikati se od/iz/z koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/čez/nad/pod/med/skozi koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Planinec se je valil po melišču.
vléči vléčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
vpíti1 vpíjem
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe kaj sprejeti vase kaj
Kamen je /kot goba/ vpil vodo in vlago.
vpíti se vpíjem se
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe kaj preiti v koga/kaj
Nadev se je /kot sok/ vpil v testo.
vŕtati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj globinsko obdelovati koga/kaj
/Skoraj mesečno/ so (mu) vrtali zobe.
2.
kdo/kaj globinsko povzročati koga/kaj
(Po celi površini zunanje police) si je moral vrtati luknje.
3.
kdo/kaj posegati v/na/med/nad/pod koga/kaj / po/v/na/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/med/za/pred kom/čim kje / kod / kam
/Z neko prikrito nervozo/ si /izmenično/ vrta po nosu in ušesih.
4.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj vztrajno prizadevati si
/Z veliko prizadevnostjo/ je vrtal (za vsako sledjo).
vŕtati v -am v
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj vztrajno posegati v koga
/Kot poklicni zasliševalec/ je vrtal v njih.
vzgájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno razvijati koga/kaj
Od šol se pričakuje, da /z ustreznimi metodami in zgledi/ tudi vzgajajo otroke oz. mladino.
vzíti2 vzídem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dvigniti se zaradi nastalega plina od kvasovk
Testo včasih /prehitro/ vzide.
vžgáti2 vžgèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo z žare čim predmetom narediti kaj v/na kaj
Vžgali so (mu) znamenje na hrbtno stran desne roke.
vžgáti se za vžgèm se za
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno, preneseno kdo navdušiti se za kaj
/Brez vsake pameti/ se je vžgal za njo.
zadéti -dénem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.
zaigráti se -ám se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj predolgo zadržati se pri/po/na/v kom/čem / za/med/s kom/čim / kje
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ zaigrala s svojim bratcem.
zakúhati -am
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj dati kaj
Rezance je zakuhala (v/na juho).
2.
kdo/kaj predelati kaj
Juho je zakuhala (z rezanci).
3.
kaj segreti se do vrenja
Voda v hladilniku je zakuhala.
4.
čustvenostno kdo postati razgret, rdeč zaradi napornega stanja, vznemirjenja /Od hoje/ je zakuhal.4.1.
/V njem/ je zakuhalo.
5.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj neprijetnega
Pazi, da (nam) kaj ne zakuhaš.
zbírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
zdélati se -am se
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.
zdéti se zdí se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu Zdelo se jim je, da nekdo trka.1.1.
nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.
2.
nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.3.1.
nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.
zmánjkati se -am se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolčustvenostno, navadno v 3. osebi koga/česa je v veliki količini
Lepih deklet se ne zmanjka.
zvoníti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj povzročati močne zveneče glasove pri udarjanju kemblja Zvon /dolgo, enolično, glasno, otožno/ zvoni.1.1.
dajati močne zveneče glasove
(V zvoniku) zvoni.
2.
kaj dajati zveneče, brneče glasove kot signal
Budilka /neprestano/ zvoni.
3.
kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvonili so h kosilu.
4.
kdo/kaj dajati zvonjenju podoben glas
/Iz protesta/ so zvonili (z žlicami in ključi).
5.
iz lovstva kaj oglašati se z močnimi zvene čim i glasovi kot signal
Pes zvoni.
6.
iz religije kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvoni(jo) avemarijo.