balon -a samostalnik moškega spola okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
breskva -e samostalnik ženskega spola1. manjše sadno drevo z rožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: breskev
1.1 žametasto dlakav, okrogel koščičast sad tega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: breskev
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brinja -e (brijnja) samostalnik ženskega spola droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
cegel m, F
17,
adagia sunt: zégil pere, vodó mlati;
ambrices, ſtreſhni
zégil, ta ravni;
cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali
zégla;
frustra conari, vodó mlatiti,
zegel prati;
imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat
zégel, ali votel
zégel;
imbricare, ṡhlibate
zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatim, po podobi takeſhniga
zégla;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati
zégel ſturjen;
later, -ris, en
zeigel;
lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali
s'zeigla ſturjen;
pavimentum lateritium, is
zegla yṡterleh;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga
zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi
zégla, ali kamenîa;
tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga
zégla;
tegula, -ae, zeigil;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
figa -e samostalnik ženskega spola1. nizko južno listnato drevo z dlanastokrpimi listi in sladkimi sadovi; SODOBNA USTREZNICA: figa, figovec, smokva
1.1 zelen ali vijoličast sad tega drevesa s sočnim, sladkim mesom; SODOBNA USTREZNICA: figa, smokva
2. okrogel živalski iztrebek; SODOBNA USTREZNICA: figa
FREKVENCA: 84 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jájčji, adj. Ei-, Eier-; jajčje lupine; jajčje okrogel, eirund, oval, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
košúlja 1., f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
krog m, F
8,
circulatim, v'krog, okuli;
circunjicere, okuli
v'króg metati;
convexitas, v'krog velbanîe;
gyratus, -a, -um, v'krog obernîen,
v'krok ṡvit;
orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler,
króg, rink;
verticosus, -a, -um, tú kar ſe
v'krok verty, kakòr ena vertazha na vodi;
zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta
kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
krǫ́gəł, -gla, adj. = okrogel, Mur., Cig., Jan.; Pod tretjo (n. lipo) kroglo rajajo, Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
krona [krọ̑na]
samostalnik ženskega spola- okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona
- tolar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kronica [krọ̑nica]
samostalnik ženskega spolaiz cvetja spleten okrogel okras za na glavo; venček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kuglast prid., teres, -tis, okrogel, obel,
kuglaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
obel prid., teres, -tis, okrogel,
obel, kuglaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrogel [okrọ́gǝu̯]
pridevnikokrogel
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrogel pridevnikPRIMERJAJ: okroglo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
okrogel prid., F
46,
cibilla, okrogla miẛa;
discus, ṡkléda, tudi ena kamenata
okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu;
globosus, -a, -um, okrogil;
hemicyclus, -cli, en
okrogli ſtol, na polovizo zirkelna ſturjen;
imbricatus, -a, -um, na polovizo
okrogel;
pelta, -ae, polovizo eniga
okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe;
rotundare, okroṡhiti, ali
okroglu délati,
okroglu ſturiti;
rotundus, -a, -um, okrogil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrogel -gla prid. okrogel:
letu okroglu im. ed. s iabauku je leta ſveit (V, 496) ǀ ona sturj enu okroglu tož. ed. s ſnaminie (II, 395) ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn v'repi imà ene madeshe okrogle tož. mn. m ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru (II, 410)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrogel pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrogel prid. ♦ P: 5 (DJ 1575, JPo 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okroglína -e ž 1. okrogel, zaobljen del česa: Toga ednoga dugoványa viszikoszt, toga drügoga globocsino, pá drügoga okroglino mérimo KAJ 1870, 65 2. okolica, pokrajina: ino Okrogline Szlovenſzke Vice-Öspöröſſa KM 1796, 1; i vu vſzoj okroglini bili ſzo odörjeni KM 1790, 72; Oh oh nebeſzke okrogline BKM 1789, 86; naj bi szvojo örocsino (Erdészko, ino pribli'sne okrogline) od Czaszara pod szé vzéo KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okroglo prislovPRIMERJAJ: okrogel
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
okróugli tudi okrógli -a -o prid. okrogel: Gömbölyü; okrogli -a -o KOJ 1833, 157; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; zKuzi ſze okrougla zemla BKM 1789, 86; ka je Paveo niſzikoga i okrougloga, edno malo prignyenoga tejla KŠ 1771, 431; ſzkouv ſze more krüh ſzpecſi okrougli KŠ 1754, 202; Dabi vſzo okrouglo zemlo te vodé, Ne potopile BKM 1789, 155; Po okrouglom ſzvejti Scsé ga veſz po'zrejti BKM 1789, 396; mops z okroglov glavov AI 1878, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
okrožen del., orbiculatus, -a, -um, okroṡhen, okrogel, kar je okroglu ſturjenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
ovālən, -lna, adj. podolgovato okrogel, jajčast, oval, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
podȏłgast, adj. länglich; podolgasto okrogel, länglich rund, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
podołgovàt, -áta, adj. = podolgast, länglich, Mur., V.-Cig., Jan., Cig. (T.); p. obraz, Zv.; podolgovato-okrogel, oval, Cig. (T.); tudi: podółgovat, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
prǫ̑dnik, m. 1) okrogel kamen v produ, der Rollstein, der Flussstein, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) eine Art Strandläufer: das Grünbeinchen (tringa), Cig., Frey. (F.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
rink m, F
2,
collaria, ẛheléẛni
rink ſuṡhnom na gerli;
orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg,
rink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
sférski, adj. obel, okrogel, sphärisch, nk.; s. odklon, die sphärische Abweichung, Žnid.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
taler m, F
4,
athisca, tá ſrebern
taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi kadar pyejo;
catillare, talerje liẛati;
cycus[!], en
taler;
orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel
taler, króg, rink
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
žlebat prid., F
4,
imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, tudi en
ṡhlibat zégel, ali votel zégel;
imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en
ẛhlibati zégel ſturjen;
tectum imbricatum, ſtreha is
ṡhlibatiga zégla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.