pokòl -ôla m (ȍ ó) glagolnik od poklati 2: upor se je končal s pokolom premaganih / njegove čete so sodelovale pri množičnih pokolih / tigrovi pokoli
● ekspr. potrebni so učinkoviti ukrepi, da bi omejili pokol na cestah prometne nesreče s smrtnim izidom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

hugenót -a m (ọ̑) v Franciji, od 16. do 18. stoletja protestant, zlasti kalvinec: pokol hugenotov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

masáker -kra m (á) knjiž. pomor, pokol: žrtev okupatorskega masakra; masaker ujetnikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.