bòžen -žna -o prid. 1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1 2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brati [bráti bérem]
nedovršni glagol- brati, čitati
- nabirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
dohán-póv -a m pridelek tobaka: Dohán-pôv letosz vu célom je jáko dober AI 1875, br. 2, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
letina [lẹ́tina]
samostalnik ženskega spolaleto, poletje glede na pridelek; letina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
novina [novína]
samostalnik ženskega spola- nov sadež, pridelek
- novica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
papersko pobiranje [pápersko pobíranje]
samostalniška zveza srednjega spolapaberkovanje, tj. nabiranje plodov, sadežev, ki ostanejo na požeti njivi, v obranem nasadu, vinogradu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
perdelek samostalnik moškega spolaGLEJ: pridelek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridẹ̑la, f. = pridelek, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridẹ́lanje, n. = pridelek, die Fechsung, Svet. (Rok.); vse p. žita so mu prodali, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridèlanje -a s pridelek, dohodek: tolvaj z-ocsinszke örocsine ino z-lasztivnoga pridelanya more priplácsati KOJ 1845, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridelek [pridẹ̑lǝk]
samostalnik moškega spolapridelek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
pridelek (perdelek) samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
pridelek -lka m → pridevek
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
priraščenjé -á s pridelek: Tou prirascsenyé je pa bo'si dár KM 1790, 50
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prirę̑ja, f. die Anzucht, die Zuzucht (an Vieh), Cig. (T.); imaš kaj letos prireje? C.; pridelek in prireja, Jarn. (Sadj.); kupoval je ubožnim kmetičem voli in krave na pol prireje, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, (math.) zmnožek, das Product.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
strn [stȑn
str̄ni
]
samostalnik ženskega spolažetev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
trgati [tŕgati tȓgam]
nedovršni glagol- trgati
- obirati grozdje na trgatvi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
zrašenjé -á s prirast, pridelek: kaj ne bom pio od zraſenyá trſza KŠ 1771, 245; i tam vküp ſzprávim vſza zraſenyá moja KŠ 1771, 212
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
žeti1 [žẹ́ti žánjem]
nedovršni glagolkositi, rezati žito; žeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
žetva [žẹ̑tva]
samostalnik ženskega spolažetev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.