Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

snežník -a m (í)
visoka gora, na kateri se ohrani sneg vse leto ali velik del leta: na obzorju so se dvigali snežniki
mogočnják -a m (á)
slabš. zelo bogat in vpliven človek: prositi mogočnjake za pomoč; ljudstvo bi na poziv voditeljev planilo po mogočnjakih; siromaki in mogočnjaki / denarni, kmečki mogočnjak / zastar. mogočnjak krajevne oblasti mogočnež, mogočnik
● 
ekspr. v daljavi se je lesketal notranjski mogočnjak Snežnik največji hrib
vremenják -a m (á)
po ljudskem verovanju dan, po vremenu katerega se da sklepati na vreme v prihodnosti: pust je znan vremenjak / sveti Matija, sveti Medard in drugi vremenjaki
● 
ekspr. za vremenjak jim je služil Snežnik po oblačnosti ali jasnosti nad Snežnikom so sklepali, kakšno bo vreme
snežníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na snežnik: snežniški vrhovi
 
geogr. snežniško brezno brezno, v katerem se ohrani sneg vse leto ali velik del leta
Število zadetkov: 4