tȃ1 tȃ zaim.
-s pripona v prisl.
tȁm prisl.
sicȅr vez. in člen.,
takrȁt prisl.
ȋsti -a prid.
ter vez.
da1 vez.
dánes prisl.
-r obrazilo za izpeljavo oziralnih zaimkov iz vprašalnih,
sȅm2 prisl.
dósti prisl.
osorẹ̑j prisl.
ták -a zaim.
tedȁj prisl.
tẹ̑m1 vez. in prisl.,
tȋsti -a zaim.
tọ̑rej člen. in vez.
ȃvša -e ž
sinọ̑či prisl.
a1 vez.
do predl. z rod.
dobīti -ím dov.
dosihmȃl prisl.
drȗg1 -a prid.
ȅvo medm.,
kerámika -e ž
natọ̑ prisl.
odsihdȏb prisl.
odsihmȃl prisl.
ȍn óna zaim.
posihdȏb prisl.
posihmȃl prisl.
poslẹ̑j prisl.,
potẹ̑m prisl.,
pótlej1 prisl.,
sedȁj prisl.
sevẹ̑da člen.
slẹ̑j prisl.
tẹ̑den -dna m
tȅmveč vez.,
tȇrme -m ž mn.
tjȁ prisl.
tọ̑ prisl.
tọ̑lik -a zaim.
tȕ prisl.
založīti -ím dov.
zdȁj prisl.
júlij -a m
ratȃj -a m
ȃjd -a m
ȃrnika -e ž
avgȗst -a m
bīdermajer -ja m
bȋmbo -ta m
dẹ̑lta -e ž
dẹ́te -ta s
dọ̄berman -a m
dolomȋt -a m
estẹ́tika -e ž
ẹ́tika -e ž
fȋčo -ta in -a m
hudíč -a m
in vez.
inzulȋn -a m
jágnje -ta s
kȃpo -a in -ta m
karmeličȁn -ána m
kȋč -a m
kljúse -ta s
kocína -e ž
krọ́nika -e ž
lȋpe -ta m
máčeha2 -e ž
márec -rca m
níkelj -klja m
nọ̑č nočȋ ž
nọ̑no -a in -ta m
optimīzem -zma m
pepẹ̑l -a m
pisáti píšem nedov.
pīšče -ta s
pléme plemẹ́na s
prijẹ́ti prímem dov.
ríba -e ž
sálo -a s
samostȃlnik -a m
sókol sokọ́la m
stọ́ik -a m
šentjȃnževec -vca m
tarȋfa -e ž
tetovȋrati -am dov. in nedov.
tȋkva -e ž
tọ̄d prisl.
tọ̑da1 vez.,
tọ̑lst tọ́lsta prid.
trẹ́ba povdk.
zatọ̑ prisl. in vez.
zúbelj -blja m
ȃdjektiv -a m
ȃlbum -a m
alkohọ̑l -a m
amazọ̑nka -e ž
amọ̑nijak -a m
ȃnanas -a m
aprȋl -a m
artilerȋja -e ž
ȃstra -e ž
atentȃt -a m
B 1. V slovenskem fonemu b se ohranja pslovan. *b (iz ide. *b ali *bh), npr. brȁt. 2. V starih germanskih izposojenkah je zamenjal stvnem. ali srvnem. f (pisano tudi v), če je ta nastal iz pgerm. f ali če je tujega izvora, npr. bọ́ter. Nadomestil je tudi srvnem. in nem. w, npr. bȃjar. V romanskih in madžarskih izposojenkah ustreza tujejezičnemu b, npr. bála, betẹ́žen. 3. V imitativnih besedah večkrat služi za posnemanje neartikuliranega govorjenja, npr. bebljáti.
bȃjta -e ž
barbọ̑n -a m
bastȃrd -a m
bernardȋnec -nca m
bešamẹ̑l -a m
bezgȃvka -e ž
bi pogojnik glagola bíti
bíbavica -e ž
bȋzgec -a m
bljúvati -am in bljújem nedov.,
borīti se -ím se nedov.
bọ̑rza -e ž
bȓglez -a m
brȉn brína m
brūno -a s
bȓž1 prisl.
cẹ̑l cẹ́la prid.
cepīti2 cẹ́pim nedov.
cẹ́sta -e ž
cīkati1 cȋkam nedov.
címa -e ž
cínik -a m
cīpelj -lja m
cistȇrna -e ž
citrọ̑na -e ž
cvȅk cvéka m
cvíren -rna m
čȁs čása m
čefúr -ja m
čẹ̑k -a m
čȅp čépa m
čīčerka -e ž
čȋrečāre -ār ž mn.
čokolȃda -e ž
čutīti čútim nedov.
dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov.
dẹ́lo -a s
dȇrbi -ja m
dẹ́tel -tla m
dežȗren -rna prid.
dȋr -a m
dọ̑b -a m
dọ̑mino -a m
dọ́plar -ja m
dramīti drámim nedov.
drọ̑g -a m
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
ekȋpa -e ž
ẹ̑kstra neskl. prid.
elemȅnt -énta m
emancipácija -e ž
fakír -ja m
fȃtamorgȃna -e ž
fẹ̑bruar -ja m
flȗor -a m
forsítija -e ž
fr̄kati2 fȓkam nedov.
fȗkati -am nedov.
gáčiti gȃčim nedov.
galẹ̑ja -e ž
gȃz gazȋ ž
gérbera -e ž
giljotīna -e ž
gladiọ̑la -e ž
glavkọ̑m -a m
gnȃjs -a m
gnáti žénem nedov.
gnída -e ž
gomazẹ́ti -ím nedov.
gospọ̑d -a m
gọ̑st2 gọ́sta prid.
gráden -dna m
grafȋt1 -a m
granȃtno jȃbolko -ega -a s
gŕlica -e ž
grmāda -e ž
grọ̑b2 grọ̄ba prid.
grọ̑g -a m
guvernȇr -ja m
gȗžva -e ž
hȃrfa -e ž
hẹ́lij -a m
họ̑hštāpler -ja m
homeopatȋja -e ž
horizọ̑nt -a m
hrána -e ž
hrȍm hróma prid.
hȗjšati -am nedov.
igọ̑ ižẹ̑sa s
ȋnje -a s
ȋzba -e ž
izdáten -ātna prid.
ȋzven predl. z rod.
jȃhta -e ž
jȃnuar -ja m
jȃstreb -a m
jȃšek -ška m
jȃzbec -a m
jẹ̑glič -a m
jéklo -a s
jẹ̑zero -a s
jọ̑d -a m
júnij -a m
júta -e ž
kabernẹ̑t -a m
kájzerica -e ž
kalīna -e ž
kampānja -e ž
kanȃrček -čka m
kánja -e ž
kankȃn -a m
kȃnon2 -a m
kapučȋn -a m
karabȋnka -e ž
kárželj -žlja in -na m
káša -e ž
katarȃkt -a m
kȋmati -am nedov.
klobása -e ž
klofȗta1 -e ž
klȗb -a m
kọ̑branka1 -e ž
kobȗl -a m
kọ́ča -e ž
kọ̑la1 -e ž
koláč -a m
kọ̑lo3 -a s
kọ̑maj prisl.
komọ̑lec -lca m
kompromitȋrati -am dov. in nedov.
kondọ̑m -a m
kọ̑ndor -ja m
kopíto -a s
korúza -e ž
kozodȍj -ója m
krásti krȃdem nedov.
kravȃta -e ž
krȍf1 krófa m
krȍm króma m
króšnja1 -e ž
kȓt kr̄ta m
kržljȁv -áva prid.
ksȇroks -a m
L 1. V slovenskem fonemu l (a) se ohranja pslovan. *l (< ide. *l), npr. ležáti. (b) Medsoglasniška skupina ol se je lahko razvila iz pslovan. *ьl ali *ъl, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *l̥, npr. pọ̑ln, stȍlp, ali *il, *ul pred soglasnikom. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. *lь in *lъ (< ide. *li oz. *lu), npr. sọ́lza, jȃbolko. (c) Sloven. lj je praviloma nastal iz pslovan. *l', ta pa iz še starejšega sklopa li̯. Sloven. lj (in pslovan. *l') je v skupinah plj, blj, mlj in vlj lahko nastal sekundarno. Te skupine so se lahko razvile iz starejših *pi̯, *bi̯, *mi̯ oz. *u̯i̯, npr. zémlja. 2. Na mestu tujejezičnega l je v sloven. navadno l ali lj, npr. lẹ̄ct, cȋlj, lȃjdra. Tujejezični l v sloven. včasih odpade, kar je posledica slovenskega jezikovnega razvoja, npr. ubọ̑gati. 3. V imitativnih besedah velja l za mehek glas, npr. lȃ.
lȃ medm.,
láma1 -e ž
lavẹ́ndel -dla m
lȅ2 člen.
le3 člen.,
lẹ́ska -e ž
levīti se -ím se nedov.
li člen.
lígenj -gnja m
lȋmfa -e ž
lȋptovski -a prid.
lisíčka -e ž
lȋst -a m
lọ̑kev -kve ž
lọ̑sos -a m
lūben -a m
lucȇrna -e ž
lučáti lúčam nedov.
lȗnj -a m
macésen -sna m
mȃg -a m
máj1 -a m
malárija1 -e ž
mandarȋna -e ž
margarȋna -e ž
marjȃš -a m
marọ̑d neskl. prid.
máša -e ž
maščeváti -ȗjem dov. in nedov.
mātičar -ja m
matȋlda -e ž
māvec -vca m
mavzolẹ̄j -a m
mazȗrka -e ž
me1 rod., tož. zaimka jȁz
mȇčarica -e ž
mẹ̑d2 medȋ ž
medūza -e ž
meníca -e ž
menuẹ̑t -a m
mȋdva mẹ̑dve, mȋdve lat.‛nos duo’, rod. nȃju zaim.
mȋkati3 -am nedov.
mimọ̑za -e ž
mȋna2 -e ž
mȋr1 mirȗ in -a m
mlẹ́ko -a s
močerȁd -áda m
mọ́ka1 -e ž
mọ́lsti -zem nedov.
momȅnt -énta m
mọ̑ps -a m
móra -e ž
mọ̑rje -a s
mọ̑st mostȗ in -a m
motīti mọ́tim nedov.
motovíliti -ȋlim nedov.
mrẹ́na1 -e ž
mrẹ́ti mrȅm in mŕjem nedov.
mȗmps -a m
mȗrček -čka m
muslȋn -a m
mustáče -ȃč ž mn.
naọ̑čarka -e ž
narȃva -e ž
natolceváti -ȗjem nedov.
nȅ člen.
nẹ́ga -e ž
novémber -bra m
ob2 predl. s tož.
obljubīti -úbim dov.
obrȁt2 -áta m
odmȍr -óra m
ȍj medm.,
oktọ́ber -bra m
okvȋr -a in -ja m
omẹ̄la -e ž
opeháriti -ȃrim dov.
opetnájstiti -ȃjstim dov.
oprȃva -e ž
orȃda -e ž
orhidẹ̑ja -e ž
ošáben -ābna prid.
pāpati -am nedov.
pȃra1 -e ž
pȃsavec -vca m
pasijọ̑nka -e ž
pásti1 pādem dov.
pastiríca -e ž
pástorka -e ž
pȃzduha -e ž
pelargọ́nija -e ž
pélin pelína m
penȃle -a m
penicilȋn -a m
persọ̑na -e ž
pẹ̑šati -am nedov.
pẹ̑t štev.
péta -e ž
pẹ́ti1 pójem nedov.
pȋcek -cka m
pȋpec -pca m
pirȃnha -e ž
piščȃl1 -i ž
piškúr -ja m
pištọ̑la -e ž
pīžmovka -e ž
pléhek -hka prid.
plẹ̑n -a m
plesáti plẹ́šem nedov.
plȍh1 plóha m
pódel -dla prid.
podhȗjka -e ž
podrẹ̑cati -am dov.
pogrẹ́šati -am nedov.
pȏkati2 -am nedov.
poklȍn -óna m
polẹ́novka -e ž
policȋja -e ž
polonẹ̑za -e ž
porcelȃn -a m
pọ̑rtovec -vca m
postọ́vka -e ž
potọ́nika -e ž
práča -e ž
pralinẹ̑ -ja m
pretékel -kla pretekli delež.
pridẹ̑vnik -a m
prilȃstek -tka m
prȍč prisl.
psīha1 -e ž
psīha2 -e ž
púdelj -dlja in -na m
púma -e ž
pȗst2 -a m
rabȃt -a m
rȁj1 rája m,
rȃndi -ja m
rȃrog -a m
razváditi -ȃdim dov.
rdečepẹ̑rka -e ž
réči -em dov.
rẹ̑jli -ja m
rešīti rẹ́šim dov.
revmatīzem -zma m
rȋcinus -a m
rȋgeljc -a m
ripȅč -ẹ́ča prid.
rȋzvanec -nca m
robída -e ž
rokokọ̑ -ja m
románika -e ž
rọ̑tvajler -ja m
rọ̑vt -a m
rubrȋka -e ž
rúkola -e ž
rulȃndec -dca m
rȗm -a m
salmonẹ̑la -e ž
sanȋ sanī ž mn.
scáti ščíjem in ščím nedov.
sẹ̑lec -lca m
septémber -bra m
sȇrbus medm.
sesáti -ȃm nedov.
silhuẹ̑ta -e ž
silvȃnec -nca m
silvẹ́ster -tra m
sȋsal -a m
sklȍn sklóna m
skóbec -bca m,
skọ̑p skọ́pa prid.
skópec1 -pca m
skȓb skrbȋ ž
slána -e ž
slȃst slastȋ ž
slẹ̑p slẹ́pa prid.
slẹ̄pič1 -a m
slovẹ́nski -a prid.
smrdokȃvra -e ž
smúkati -am in -čem nedov.
snáha -e ž
sodīti sọ́dim nedov.
spoštováti -ȗjem nedov.
srẹ̑da2 -e ž
stégno -a s
strīgalica -e ž
strọ̑g strọ̄ga prid.
strojīti -ím nedov.
súšica -e ž,
svȅt2 svẹ́ta m
svȋsli -i ž mn.
svobóda -e ž
šȃh -a m
šȃrplanȋnec -nca m
šipọ̑n -a m
šȋška -e ž
škarpȋna -e ž
škrlatȋnka -e ž
škȓt škr̄ta prid.
šnávcer -ja m
šọ́ja -e ž
špȋc -a m
špícelj -clja m
šprȋcati -am nedov.
šušmár -ja m
tȃngens -a m
tȃngo -a m
téloh -a m
tépsti -em nedov.
tẹ̑tanus -a m
tȋfus -a m
toast -a m [tọ̑u̯st]
-topīti -ím samo v sestavi
tópol -opọ̑li ž, tudi tópol, rod. topóla, m
trafȋka -e ž
trȃnča -e ž
trapȋst -a m
trẹ́biti -im nedov.
trubadūr -ja m
u- predpona
urȃn -a m
ústa ūst ž mn.
utrīpati -am in -ljem nedov.
vȃlah -a m
valīti1 -ím nedov.
vȃrati1 -am nedov.
vdọ̑va -e ž
velják -a m
vȅndar prisl. in člen.
vesọ̑lje -a s
vẹ̑spa -e ž
vibrȋrati -am nedov.
vijọ̑ličen -čna prid.
virtuọ̑z -a m
viržȋnka -e ž
vizȋtka -e ž
vodọ̄mec -mca m
vȍl vóla m
vrȃg -a m
vrȃn1 -a m
začopátiti -ȃtim dov.
zagonẹ̑tka -e ž
zẹ̑nica -e ž,
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 504 zadetkov.