tołkáłce, n. dem. tolkalo; der Thürklopfer, Jan. (H.).
tołkȃłnica, f. das Klopfholz, der Schlägel, der Stößel: s tolkalnico svinjam hrano tolčejo, Polj.; — die Mörserkeule, Polj.; — der Waschbleuel, Cig.; — eine Vorrichtung zum Klopfen des Hanfes, die mit den Füßen bewegt wird, jvzhŠt.
tołkȃłnik, m. der Stößel, Jan.
tołkálọ, n. der Schlägel, der Stößel, Cig., Jan., M., C.; die Mörserkeule, C.; der Schlägel der Böttcher, Pot.-Cig.; der Erdstößel, DZ.; — (tółkalọ) bet, s katerim se kuha raztolče svinjam, Ig (Dol.); — der Hammer einer Stampfe, der mit den Füßen in Bewegung gesetzt wird, Glas.; — die Vorrichtung zum Pochen des Hanfes, C.
bitalice [bítalice]
množinski samostalnik ženskega spolakoroško ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema; cimbal; oprekelj
PRIMERJAJ: bitalo, cimbala, cingelj
bitalo [bítalo]
samostalnik srednjega spolakoroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem
PRIMERJAJ: bitalice, cimbala, cingelj
cimbala [cȋmbala]
samostalnik ženskega spolacimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem
PRIMERJAJ: bitalo, bitalice, cingelj
cingelj [cíngǝlj cíngǝljna]
samostalnik moškega spolakoroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem
PRIMERJAJ: bitalo, bitalice, cimbala