Tiskanje

ajc [

] (ajec) samostalnik moškega spola

vzpetina, vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora (Gor.)-DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom

1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran

1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek

2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez

2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na

3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad

3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad

4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse

4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno

4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg

5. za izražanje časa

5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez

5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko

6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper

7. za izražanje nadrejenosti

7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom

7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom

7.3 danes s predlogom nad z orodnikom

8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi

9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po

10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom

10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost

11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja

11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom

11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

11.3 danes s tožilnikom

12. za izražanje usmerjenosti

12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom

12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom

12.3 dejanja, stanja, čustva

12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom

12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom

12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dobrȃva, f. die Waldung, Mur., Met.; der Hain, Guts., Cig., Jan.; po vseh dobravah in na vseh planinah, Dalm.; nagrabijo si v bukovju listja — skrivaj, kajti dobrava ni njihova, LjZv.; Na robu sed'va Vrh dobrav, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dorásti, -rástem, vb. pf. im Wachsen erreichen: Dorastli ste do vrh' cerkve (ali: vrha cerkve), Npes.-Jan. (Slovn.); do vrha d., zur völligen Größe auswachsen, Cig.; vrha d., mündig werden, Dol.; mladenič je vrha dorastel, Jan. (Slovn.); dokler ne doraste, während seiner Unmündigkeit, Cig.; d. vojaških let, das stellungspflichtige Alter erreichen, Levst. (Nauk); — dorasəł (dorastəł), erwachsen, mündig, Cig., Jan., C.; o gozdnih drevesih: haubar, Cig.; d. koga, im Wuchse einholen, Cig.; to drevo vsa drevesa doraste in preraste, UčT.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gòł, góla, adj. kahl, nackt, unbewachsen; goli vrh, gola zemlja; unbehaart: gola glava, kahles Haupt; gola brada; bartloses Kinn; gola miš, eine kahle Maus, Z.; unbefiedert: gol ptič; laublos, zweiglos: golo drevo; — entblößt, unbekleidet, bloß: gola koža, gola roka; z golo glavo, entblößten Hauptes; gol in nag, fadennackt, Cig., Jan.; gol in bos, ohne Kleider und Beschuhung; na golih tleh klečati; goli meč, das blanke Schwert; gola kost, ein Bein ohne Fleisch; z golo lučjo se približati, mit unverwahrtem Licht, Levst. (Nauk); z golimi rokami si kruh služiti (mit den bloßen Händen), Fr.-C.; z golim očesom, mit freiem, unbewaffnetem Auge, Z.; pod golim nebom, unter freiem Himmel, Cig.; bloß, lauter; možje niso goli ljudje — angelci so bili, Ravn.; gola resnica, reine Wahrheit; gola laž, eine blanke Lüge; gola nedolžnost, lautere Unschuld; iz golega sovraštva, aus bloßem Hass; gola ponižnost ga je, er ist die Demuth selbst; iz gola (izgola), nur, C.; prim. zgolj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

iz vrh gl. iz, vrh prisl. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jerevȋn, m. silen veter, (jarovin?) Črni Vrh (Notr.)-Štrek. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

k'verhu gl. k predl., vrh ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

krę́hniti,* krę̑hnem, vb. pf. 1) krächzend aussprechen: kaj mi je do tega? — krehnil je moj gospod, Bes.; — 2) brechend krachen, Cig.; vrh je krehnil, Z.; — 3) = kresniti, schlagen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lopátičən 1., -čna, adj. k lopatici spadajoč: lopatični vrh, die Schulterhöhe, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

melce, v reku: v melce iti, hoditi, zappeln, unruhig hin- und hergehen, ungeduldig sein, in der Klemme sein, Cig.; (v meljce) Črni Vrh-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh-Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče-Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.-DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

na verh gl. na, vrh prisl. ♦ P: 2 (TR 1558, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

navzdȓs, adv. bergab, steil, Vrh nad Kanalom, Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nèpotrebajóči -a -e prid. nepotreben, odvečen: Vrh gláve sta dvej lüknji, skoz štere [slon] nepotrebajočo vodo vösprička AI 1878, 21

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nesramni vrh [nesrámni vȓh] samostalniška zveza moškega spola

venerin griček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

óbrh, praep. c. gen. über, oberhalb: o. vsega, ogr.-C.; obrh tega, überdies, vzhŠt.; — iz: ob vrh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

odkŕhniti, -kȓhnem, vb. pf. (von einem spröden Gegenstande) abbrechen, absprengen; kos zoba si o.; o. vrh drevesu, den Baum entwipfeln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

opìčiti -im dov. zapičiti, zatakniti: na nyega kûkmo [vrh ostrešja] zeléno lisztnáto vêko opícsi KAJ 1870, 75; ali geto je odrászao (klešč) v-kô'zo sztvari sze opícsi i nyi krv céca KAJ 1870, 111
opíčeni -a -o zapičen, zataknjen: Na vsaki grob je eden križ opičeni BJ 1886, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plȃst, -ȋ, f. 1) die Schichte, Jarn., Met.-Cig., Jan., Erj. (Som., Min.), nk., Gor., Ig (Dol.); zračne plasti, Luftschichten, Cig. (T.); — 2) der Heuschwaden, vzhŠt.; — 3) der Grünsaatenschimmel unter dem Schnee, vzhŠt.; — 4) = oplaz, das Pflughaupt, BlKr.; — 5) p. sena = kup sena: več plasti eno vrh druge zvežejo v breme, Gornja Savinska dol.; — = kolikor se z eno roko zagrabi, ein Büschel: p. sena, volne, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pobèr-bábica, f. = poberuhinja, Črni Vrh (Notr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prẹ́čnọ, n. = pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo denejo, Črni vrh (Notr.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.-Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

rtič [rtȉč] samostalnik moškega spola

vrh gore
vrh ladijskega jambora

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sleme [slẹ́me] samostalnik srednjega spola

vrh (krušne) peči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

stȃnoma, adv. im Quartier: kje si stanoma? Polj., Črni Vrh (Notr.)-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šègavo prisl. ponosno, oholo: Ali záto sze je nê segavo zviszo KAJ 1870, 54; Labud šegavo zavitim šinjekom po vrh vodé plava AI 1878, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

špìc -a m
1. konica: Jantar Nüca se za špice na pipaj AI 1878, 59
2. vrh: sze temen [bregôv] vrih ali spic zové KAJ 1870, 146

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

təhnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) muffeln, SlGor.-C.; — 2) schwinden, zugrunde gehen, absterben: drevesu vrh tehni, korenine tehnijo, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

teme [tẹ́me tẹ́mena] samostalnik srednjega spola

osnova, temelj
vrh hiše; sleme
lasni vrtinec na temenu, teme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tráča, f. = terača, oterač, das Handtuch, Mur., Cig., C., Met., Črni Vrh (Notr.)-Mik., Gor.; z nekakšno tračo so kelih otirali, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

valǫ́vən, -vna, adj. Wellen-, Wogen-, Cig. (T.), Jes., Žnid.; valǫ̑vni vrh, dol, Wellenhügel, Wellenthal, LjZv.; — = valovit, wogig, Jan.; — wellenförmig, Jan.; v. potres, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vẹ̑jnik 1., m. 1) das am Ende gekrümmte Astmesser, Mur., Cig., C., Dol., Poh.; — 2) = zveženj vej s še zelenim perjem, katero je posušeno ovcam in kozam v pičo po zimi; — der Laubbuschen, in den Weingärten zur Düngung verwendet, Mur.; — vejniki, das Faschinenwerk, BlKr.-Cig.; — der Palmbusch, Črni Vrh (Notr.); — 3) vẹjník, der Laubfrosch (hyla arborea), Frey. (F.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vèrh tudi vr̀h -a m vrh: I kak pelikán na verhi Brezi tivárisa BKM 1789, 319; Na verhi pa znaménye sv. križa BJ 1886, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

verhgore gl. gora, vrh ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vetrnik [vẹ̑trnik] (vetrenik) samostalnik moškega spola

iz pločevine izdelana podoba petelina, ki jo pritrdijo na vrh strehe

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vréh tudi vréjh tudi vr̀h tudi vríh -a m
1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78
2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vȓh, vȓha, vrhȃ, m. 1) das obere Ende, der Gipfel, na vrhu visoke gore; drevesu vrh odtrgati; der Scheitel (geom.), Cig., Cig. (T.), Cel. (Geom.); der Höhepunkt, Cig. (T.); do vrha priti, die größte Höhe erreichen, Cig.; do vrha dorasti, vzrasti, vrha dorasti, erwachsen; sin je vrha dorastel, Npr.-Krek; = vrha velik vzrasti, Npes.-Vraz; = pod vrh priti, C.; = svoj vrh dorasti, Prip.-Mik.; — 2) = gorica, vinograd, der Weinberg, SlGor.-Mur., Cig., C.; v vrh iti, Mur., C.; Jaz pa imam vrha dva, Polna vina sladkega, Danj. (Posv. p.); — 3) der Obertheil, das Oben; po vrhu plavati, obenan schwimmen; na vrhu ležati, oben liegen; od vrha do tal, von oben bis unten; do vrha napolniti, bis obenan füllen = pod vrh napolniti, Cig.; — do vrha, völlig, Cig.; na vrh priti, nach oben kommen, auftauchen, zum Vorschein kommen; (pren.) na vrhu biti, die Oberhand haben, Cig.; na vrh iti komu, sich jemandem widersetzen, Fr.-C.; na vrh priti komu, jemanden zu Paaren treiben, überweisen, C.; — po vrhu, obenhin, oberflächlich; — po vrhu kupiti, in Bausch u. Bogen kaufen; — po vrhu dati, obendrein (als Zugabe) geben; — z vrhom, gehäuft voll; z vrhom nameriti; z vrhom, im Überflusse, Cig.; vsega je z vrhom v domu, Vrt.; vsega z vrhom imeti, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vr̀h, praep. c. gen. = vrhu, oben auf; vrh drevesa, gore; vrh česa položiti; — vrh tega, obendrein, überdies.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vȓh, vŕha, adj. = obnošen, schleißig: vrha suknja, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh predl. z rod. vrh: obláke steri sze zdaj vrh nyagovoga országa szka'züjejo AIP 1876, br. 10, 4; fölé (obr, vrh) AIN 1876, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh1 [vȓh] samostalnik moškega spola

vrh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh2 [vrh] predlog

vrh, na vrh, na vrhu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrh predlog

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrh m, F24, apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; culmen, verh, viſſokúſt; cumulatè, cumulatim, ṡadoſti, s'verhom; decacuminatio, ſhpiz, ali verhou obſekanîe; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh lorber raſte; pinnaculum, verh; vertex, -cis, verh ene ſléherne rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh prisl., superscribere, verhu, ali oṡgorai piſſati, napiſſati, verh piſſati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh predl., F4, a vestigio ad verticem, od podplatou do verh glavè; contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; crista, perje, puſhel perja verh zhelade; trichorum, -ri, en zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima, ali s'treimi verſtami; prim. vrhu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh1 -a m vrh: is ſamiga verha rod. ed. tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Olimpus … je taku viſsok, de ſvoj verh tož. ed. poſdigne zhes oblake ǀ na verh tož. ed. tiga Hriba Sina tu Svetu truplu Angely ſó pokoppali ǀ ſò na verhu tož. ed. tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali ǀ kaku moreo is verhou rod. mn. teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat na vrh povrhu: taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu ǀ bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh2 predl. z rod. vrh: ena ſvejzha na verh Turna v' laterni saperta schihershi gorj ǀ Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu ǀ na verh glave ima enu veliku ſvetlu oku ǀ taistu snamine na kateru je bil perbit, krajlij Ceſarij, inu Papeshij na varh mest. ed. suoje glave noſsio → vrhi2, → vrhu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh1 sam. m ♦ P: 13 (TE 1555, TT 1557, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrh2 predl. ♦ P: 6 (TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vȓhək, -hka, m. dem. vrh, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrhi2 predl. z rod. 1. vrh: eno shelesno streho verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ S. Duh ſe je vidil verhi njegove glave ǀ ſo bili njega pokopali verhi teh drugih krajlov ǀ je verhi njegove glave eno norsko kappo smalal 2. na: Padite hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga → vrh2, → vrhu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vrhu predl. z rod. vrh: en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga capuna sapiſſal (IV, 350) ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia (IV, 398) ǀ kamen verhu kameina ne bo oſtalu (V, 479) → vrh2, → vrhi2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vȓšəc, -šca, m. dem. vrh, Valj. (Rad); der Gipfel, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vršen [vrh] prid. ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vršìč, -íča, m. dem. vrh; der Baumgipfel; — die Zweigspitze; mlad vršič odtrgati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vršiti glagol

< vrh

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zvr̀hka predl. z rod. vrh: i zápro ga je i zapecsato je zvrhka nyega KŠ 1771, 803

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žə̀knọ, n. eine kleine Öffnung: das Luftloch über dem Ofenloch, Ravn.-M., Burg. (Rok.); — das Ofenloch, Ip.-Mik.; žrelo pri peči, pri apnenici, opekarnici, das Feuerloch, na ognjišču jama za pepel, Goriška ok., Črni Vrh pri Idriji-Erj. (Torb.); das Floßloch bei den Floßöfen, das Schürloch bei Kalköfen, Cig.; das Ofenloch bei der Dörrgrube, Polj.; — das Flugloch am Bienenstock, Polj.; — der Krater, Cig., Erj. (Min.); — nam. žvokno; prim. bav. schwalg, Öffnung des Schmelzofens, Štrek. (Arch.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.