zêmlja -e tudi zêmlja -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi, tož. ed. v predl. zv. tudi zémljo (é; é ẹ̑) obdelovati ~o; živeti od ~e; speljati vod pod ~o; raketa zemlja—zrak; neobč. v daljavi zagledati ~o kopno; °obiskovati tuje ~e → države; poud.: stopiti z oblakov na ~o |postati stvarnejši|; spraviti koga pod ~o, v ~o |povzročiti njegovo smrt; pokopati ga|; vznes. mati ~; snov. vrtna ~ prst
Zêmlja -e ž, zem. i. (é) zvezdosl. na ~i
Nôva Zêmlja -e -e ž, zem. i. (ó é) Nova dežela
novozêmeljski -a -o [mə] (é; ȇ)
Ognjéna zêmlja -e -e ž, zem. i. (ẹ̑ é) |otočje na jugu Južne Amerike|: na ~i ~i
ognjenozêmeljski -a -o [mə] -a -o (ȇ)
Zêmlja Fránca Jóžefa -e ~ ~ ž, zem. i. (é á ọ̑) |rusko otočje v Severnem ledenem morju|: na ~i ~ ~
apnénka -e ž, snov. (ẹ́; ẹ̑) |zemlja|
eklíptika -e ž (í) zvezdosl. |ravnina, po kateri kroži Zemlja okrog Sonca|
géo.. prvi del podr. zlož. (ẹ̑) |zemlja| géodinámika, géofízika, géopolítika
geo.. prvi del podr. zlož. |zemlja| geográf, geológ, geometríja
krógla -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; balinarska ~; umreti od ~e; geom. |telo|; poud.: sončna ~ |sonce|; zemeljska ~ |zemlja|
orníca -e ž, snov. (í) |prst, zemlja|; neobč. njiva
pródnica -e ž, snov. (ọ̑) |zemlja, pomešana s prodom|
projektíl -a m (ȋ) ~ zemlja—zrak |izstrelek|
rakéta -e ž (ẹ̑) izstreliti ~o; ~ zemlja—zrak
rušínka -e ž, snov. (ȋ) |prst, zemlja|
sveto..1 prvi del podr. zlož. |svet, zemlja| svetobólje, svetožálje, svetobéžen, svetobólen
tnalovína -e ž, snov. (í) |prst, zemlja|
tnálovka -e ž, snov. (á) |prst, zemlja|
zemljína -e ž (í) neobč. celina; snov., neobč. zemlja, prst
zràk zráka m, snov. (ȁ á) iti na ~; posnetek iz ~a; morski, planinski ~; raketa zemlja—zrak; poud.: pognati, poslati, spustiti hišo v ~ |razstreliti|; Potovanje visi v ~u |še ni zanesljivo|
živíca -e ž (í) neobč. ~ ob cesti živa meja; rastl. |poganjek|; snov., kmet. |zemlja|
ápnat -a -o in apnàt -áta -o; bolj ~ (ȃ; ȁ á á; ȁ ȃ á) ~a zemlja
apnénčast -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a plast; ~a zemlja
cinóbrasto primer. prisl. (ọ́) ~ rdeča zemlja
ézulski -a -o (ẹ̑) |begunski, izseljenski|: ~a zemlja
gnójničast -a -o; bolj ~ (ọ́) ~a zemlja
goríčen -čna -o (ȋ)
goríčni -a -o (ȋ) ~a zemlja
gospóščinski -a -o tudi gospôščinski -a -o (ọ́; ọ̑; ó) ~a zemlja
grézen -zna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) redk. razmočen, močviren: ~a zemlja
grúdast -a -o; bolj ~ (ú) ~a zemlja
grúdasti -a -o (ú) zem. ~o gorovje
grúdav -a -o; bolj ~ (ú) grudast: ~a zemlja
grúdavost -i ž, pojm. (ú)
grúdnat -a -o; bolj ~ (ȗ) grudast: ~a zemlja
grúdnatost -i ž, pojm. (ȗ)
grúščast -a -o; bolj ~ (ȗ) gruščnat: ~a zemlja
grúščen -čna -o; bolj ~ (ȗ) gruščnat: ~a zemlja
grúščnost -i ž, pojm. (ȗ) gruščnatost
hraníti2 in hrániti -im nedov. hráni -te in -íte, -èč -éča; hránil -íla, hránjen -a; (hránit) (í/ȋ/á á) kaj ~ moko, vino; ~ vrednostne papirje; neobč. Zemlja ~i velika rudna bogastva |ima v sebi|; neobč. hraniti za kaj ~ ~ hišo varčevati
humózen -zna -o (ọ̑) ~a zemlja |z veliko humusa|
humózni -a -o (ọ̑) ~a snov
humóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
húmusen -sna -o (ȗ) premalo ~a zemlja
húmusni -a -o (ȗ) ~a plast
húmusnost -i ž, pojm. (ȗ)
intenzívno mer. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) močno, zelo: ~ delati, razmišljati; ~ obdelana zemlja
izčŕpati -am dov. -an -ana; izčŕpanje (ŕ; ȓ) koga/kaj ~ zaloge hrane; Bolezen ga je izčrpala; izčrpati kaj iz česa ~ vodo iz vodnjaka
izčŕpati se -am se (ŕ; ȓ) ~ ~ z delom; Zemlja se je izčrpala
izrínjen -a -o (ȋ) ~a zemlja; poud. ~ iz družbe |izločen|
izrínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
jálov -a -o; bolj ~ (á) ~a krava; redk. ~a zemlja nerodovitna, slaba; slabš. ~a ženska |neplodna|; poud. ~o početje |neuspešno|
jálovost -i ž, pojm. (á)
képast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~a zemlja; ~i oblaki kopasti
klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš
kreménast -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~a zemlja
kreménasti -a -o (ẹ́) rastl. ~e alge
láporast -a -o; bolj ~ (á) ~a zemlja
lápornat -a -o; bolj ~ (á) ~a zemlja
lastnína -e ž, pojm. (í) oblika ~e; zemlja v državni ~i; star. premoženje, posestvo
málo2 -- s, pojm. (á) zemlja z ~ dušika; poud.: Še to ~ hrane nam ne privoščijo |majhno količino|; On je ~ čudaka |je čudak|
móča -e ž, pojm. (ọ́) slaba letina zaradi ~e; star. Zemlja je potrebna ~e dežja; neobč. Odeja se je napila ~e mokrote, tekočine
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
narít -a -o (ȋ) ~a zemlja
narítost -i ž, pojm. (ȋ)
nèobdélan -a -o (ȅẹ̑) ~ kamen; ~a zemlja
nèobdélani -a -o (ȅẹ̑) les. ~ les
nèobdélanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèplóden -dna -o (ȅọ́; ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) ~ moški; ~a ženska; ~a zemlja nerodovitna; poud. ~o razpravljanje |nekoristno|
nèplódnost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèradodáren -rna -o; bolj ~ (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) ~ človek; poud. ~a zemlja |slabo rodovitna, slaba|
nèradodárnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèrodovíten -tna -o; bolj ~ (ȅí; ȅȋ) ~a zemlja; star. ~o razpravljanje nekoristno
nèrodovítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
odnéhati -am dov. odnéhanje (ẹ̑) ~ sredi poti na vrh; Bolečine so odnehale ponehale, popustile; pokr. Po dežju je zemlja odnehala se je zmehčala; neobč. odnehati od česa ~ ~ tožbe odstopiti
odtalíti -ím dov. odtálil -íla, nam. odtalít/odtalìt; odtaljênje; drugo gl. taliti (í/ȋ í) kaj ~ živila
odtalíti se -ím se (í/ȋ í) Zemlja se je odtalila
ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor
ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|
ôren ôrna -o in óren órna -o (ó; ó ȏ ó; ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́)
ôrni -a -o in órni -a -o (ó; ọ́) ~a zemlja
pácast -a -o; bolj ~ (á) poud. ~a ilovnata zemlja |razmočena, lepljiva|
pacáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pacánje; (-àt) (á ȃ) ~ po blatu; poud. pacati kaj ~ mizo |mazati|; V kleti nekaj ~a |počasi dela|
pacáti se -ám se (á ȃ) poud. |biti razmočen, lepljiv|: Zemlja se ~a pod nogami
páševski -a -o (ȃ) ~a zemlja
péskan -a -o (ẹ̑) Cesta je ~a
péskani -a -o (ẹ̑) kmet. ~a zemlja
péskanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
pésknat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a zemlja
plástnat -a -o (ȃ) ~a zemlja
plodonôsen -sna -o; bolj ~ (ó; ó ȏ ó) neobč.: ~o sodelovanje plodno; ~a naložba dobičkonosna; ~a zemlja rodovitna
plodovít -a -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) poud. ~ glasbenik |z veliko deli|; neobč.: ~a samica plodna; ~a zemlja rodovitna
plodovítost -i ž, pojm. (ȋ)
poapnjèn -êna -o in poápnjen -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ȃ) ~a zemlja
poapnjênost -i in poápnjenost -i ž, pojm. (é; ȃ)
popíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; popíjanje (í) kaj z/s čim ~ pot z robcem; Zemlja ~a vodo vpija, vsrkava
posípati -am tudi posípati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; posípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj z/s čim ~ cesto s peskom
posípati se -am se tudi posípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) Zemlja se ~a; posipati se z/s čim neobč. ~ ~ s pepelom |kesati se|
premálo1 -- s, pojm. (á) zemlja s ~ dušika; ~ je mož(a), da bi se uprl; Na tem področju je bilo ~ storjenega
premóker -môkra -o tudi premóker -môkra -ó (ọ́ ó ó; ọ́ ó ọ̑) ~ plašč; premoker za koga/kaj Zemlja je ~a ~ okopavanje
premŕzniti -em dov. premŕznjen -a; premŕznjenje (ŕ ȓ) Zemlja je zgodaj premrznila; premrzniti kaj ~ meso zamrzniti
prepuščajóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) kaj vodo ~a zemlja
prerahlján -a -o (á) ~a zemlja
prerahljánost -i ž, pojm. (á)
prerodíti -ím dov. preródil -íla, nam. prerodít/prerodìt, prerojèn -êna; prerojênje; drugo gl. roditi (í/ȋ í) koga/kaj Pomlad ~i zemljo
prerodíti se -ím se (í/ȋ í) Zemlja se je prerodila; duševno se preroditi
púhličast -a -o in puhlíčast -a -o; bolj ~ (ú; í) poud. ~ govor |vsebinsko prazen|
púhličasti -a -o in puhlíčasti -a -o (ú; í) ~a zemlja
púhličen -čna -o in puhlíčen -čna -o; bolj ~ (ú; ȋ) poud. ~o govorjenje |vsebinsko prazno|
púhlični -a -o in puhlíčni -a -o (ú; ȋ) ~a zemlja
racionálno [ijo] nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se lotiti stvari razumsko; ~ obdelana zemlja gospodarno, premišljeno
razapnjèn -êna -o in razápnjen -a -o (ȅ é é; ȃ) ~a zemlja
razapnjênost -i in razápnjenost -i ž, pojm. (é; ȃ)
razorán -a -o; bolj ~ (á) poud. ~ obraz |zguban|; ~a zemlja
razoránost -i ž, pojm. (á)
rdéčerjàv -áva -o tudi rdéče rjàv ~ -áva ~ -o (ẹ́ȁ ẹ́á ẹ́á) ~a zemlja
rodovíten -tna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~a zemlja; star. ~a samica plodna
rodovítnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
sádrast -a -o; bolj ~ (ȃ) ~a zemlja
skísan -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ zrak |pokvarjen, slab|; ~o mleko; poud. Ta človek je že ves ~ |nesposoben|
skísani -a -o (ȋ) kmet. ~a zemlja
skísano -ega s, snov. (ȋ) zaudarjati po ~em
skísanost -i ž, pojm. (ȋ)
skóp -a -o tudi skóp -a -ó in skòp skôpa -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑; ȍ ó ó) ~ človek; poud.: ~i podatki |komaj zadostni, zadovoljivi|; ~a svetloba |slaba, medla|; ~a kraška zemlja |nerodovitna|; nevtr. biti ~; poud. skop z/s čim biti ~ s pohvalo |redko koga, kaj pohvaliti|
skopóst -i tudi skópost -i tudi skôpost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó) iz ~i česa ne narediti; poud. ~ podatkov |premajhna zadostnost, zadovoljivost|
svobôdniški -a -o (ȏ) zgod. ~a zemlja
ugájati -am nedov. -ajóč; ugájanje (ȃ) komu/čemu Ta slika mi ne ~a; poud. Rastlinam ~a peščena zemlja |prija|
usédati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; usédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ in vstajati; Zemlja se ~a
uséden -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a zemlja
usédenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
vèleposéstniški -a -o (ȅẹ̑) ~a zemlja
vpíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vpíjanje (í) kaj Suha zemlja je vpijala vodo; poud. ~ nova spoznanja |sprejemati|
vpíjati se -am se (í) v kaj Krema se ~a v kožo
zakísati -am dov. -an -ana; zakísanje (ȋ) kaj Mikrobi ~ajo mleko
zakísati se -am se (ȋ) Zemlja se sčasoma ~a |postane kisla|
zasípati -am tudi zasípati -ljem nedov. -aj -ajte in -i -ite, -ajóč, -áje; -an -ana; zasípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) koga/kaj Sneg ~a ceste; Zemlja ~a kopače; zasipati koga/kaj z/s čim ~ jamo s peskom; poud. ~ otroke z darili |obilno jih obdarovati|
zaskórjen -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~a zemlja
zaskórjenost -i ž, pojm. (ọ̑)
zatepèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) star.: človek ~e postave čokate, tršate; ~a zemlja zbita
zatepênost -i ž, pojm. (é) star.
zatrésti -trésem dov., nam. zatrést/zatrèst; zatrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj Veter je zatresel veje
zatrésti se -trésem se (ẹ́) Most se je zatresel; poud. Spet se je zatresla zemlja |je bil potres|
zazébsti -zébe dov. -i -ite; zazébel -bla, zazébst/zazèbst, zazébljen -a tudi zazében -a; zazébljenje tudi zazébenje; (zazébst/zazèbst) (ẹ́)
1. koga/kaj Zazeblo ga je v prste; poud. ~e me, če se spomnim tistih let |Dobim občutek mraza|
2. os., neobč. zazebsti koga/kaj Mrzla zemlja je zazebla utrujeno telo
zažmíkati -am dov. -an -ana; zažmíkanje (ȋ) Razmočena zemlja je zažmikala pod nogami
zlásti2 poudar. člen. (ȃ) Za ta šport se odločajo ~ fantje; Suša je bila huda ~ tam, kjer je zemlja peščena; V noge jo rado zebe, ~ pozimi; prevajati iz svetovne, ~ francoske književnosti
zmóčen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ rokav; ~a zemlja
zmóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
zmrzál -i [-u̯] ž (ȃ) zavarovati rastline pred ~jo; od zimskih ~i zrahljana zemlja; snov. tajanje ~i na drevju
želéznat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~a zemlja
želéznati -a -o (ẹ̑) min. ~ kremen