admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.
akorávnọ, conj. obgleich; — po nem. "wenn gerade"; prim. dasi.
álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).
ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.
ànọ 2., conj. 1) = in, Goriš., Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) = an, sondern, aber, C.
apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.
bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.
bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
bȃjtarstvọ, n. der Keuschlerstand, Cig.
bakalȃrstvọ, n. das Baccalaureat, Cig.
bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.
bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).
balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Let.
bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.
bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.
barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.
barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.
barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.
bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.
barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
basȋvọ, n. = basilo, Jan.
basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.
bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.
bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.
beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče-Levst. (Rok.).
bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.
bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.
bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.
beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, (zaničlj.), C.
berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.
besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).
bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
bílọ 2., n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.-Let.
birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.
bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.
bȋtstvọ, n., pogl. bistvo.
bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
blȃgọr, 1) interj. wohl! Heil! blagor vam! blagor si vam, Kr.; blagor si ga tistemu, LjZv.; blagor je tem očem, katere vidijo, kar mi vidimo, Dalm., (enako tudi Dict., Kast.); — 2) blagor m., blagore deliti komu, jemanden glücklich preisen, Cig., Dol.-Levst. (Sl. Spr.); (napačno: blagor, das Wohl, Mur., Cig., Jan.; prim. Levst. (Sl. Spr. 140.)); — prim. stsl. blagože.
blȃgọrčən, -čna, adj. behäbig, Jan.
blagọrováti, -ȗjem, vb. impf. glücklich, selig preisen, segnen, Levst. (Sl. Spr.); ("blogerovati") Guts., blagrovati, Mur., V.-Cig., Jan., Dol.
blagọrovȃvəc, -vca, m. der Seligpreiser, Mur.
blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.
blátọ (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: blata, Sumpfwiesen, KrGora.
blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).
bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).
blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.
blebetálọ, n. das Plappermaul.
blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
blə̀zọ, adv., Mur., Cig., Jan., pogl. blez.
bliščílọ, n. der Glanz, C.
blízọ, adv. et praep., Mur., Cig., Jan., C. i. dr.; — pogl. blizu.
bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.
blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
bobnílọ, n., Cig., Jan., pogl. bobnič.
bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
bọdljáti, -ȃm, vb. impf. 1) kleine Stiche machen: langsam arbeiten, (bud-) C.; — 2) anstechen: klobase b., (budlati), Mik. (V. Gr. II. 470.).
bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.
bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
bogomȋlstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.
bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.
bǫ̑gstvọ (dodatek k slovarju) (nam. bȏgstvọ).
boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).
bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).
borȋvstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.
bȏrstvọ, n. die Fechtkunst, Jan.
bǫ̑štvọ 1., n. die Gottheit, Jan.
bǫ̑štvọ 2., n., Trub., Boh.-Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
botrȋnstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.
bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
božəstvọ, n., Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
brámbovstvọ, n. die Landwehr, die Landwehrschaft, Mur., Levst. (Nauk).
branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
branȋteljstvọ, n. der Wehrstand, Let.
branȋtvọ, n. = branitev, Habd.-Mik.
branjȃrstvọ, n. die Greißlerei, der Victualienverkauf, Jan.
brášnọ, n. die Speise, Meg.; — die Wegzehrung, Cig., Jan.; — prim. brešno.
bratȃnstvọ, n. die Neffenschaft, Cig.
bratȋnstvọ, n. die Brüderlichkeit, das brüderliche Verhältnis, Habd., Mur., Cig., C.; — = bratovščina 1): pila sva bratinstvo, Jurč.
bratomǫ̑rstvọ, n. der Brudermord, Cig., Jan., Ravn.
brátovstvọ, n. die Bruderschaft (als Verhältnis): b. po mleku, die Milchbruderschaft, Cig.
brátrstvọ, n. = bratovstvo, C.
brȃtstvọ, n. = bratovstvo, Cig.
brazdálọ, n. = brazdač, M.
brbálọ, n. der Herumstöbernde, M.
brbotálọ, n. 1) der Stotterer, M.; — 2) der Plauderer, M.
brbrálọ, n. das Plappermaul.
bŕdọ, n. 1) der Hügel, die Anhöhe; veseli ga pisano brdo, Jurč.; pl. brda, die Hügelgegend, Cig., Jes.; — das Vorgebirge, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Weberkamm, Mur., Cig., Jan., C., Hip. (Orb.), Kr.; oba sta na eno brdo tkana, beide sind von gleichem Charakter, Z.; brez mendranja ne zleze tkalcu platno na brdo, Jan. (Slovn.); — 3) pl. brda, stroj, s katerim se vrvi pletejo, SlGor.
brẹmenàt (dodatek k slovarju) in naslednje besede do: brẹmę̑nstvọ (nam. brem-).
bremę̑nstvọ,* n. der Lastenstand: staro b., DZ.
brenčálọ, n. der Kreisel, Cig.
brenkálọ, n. das Klimperwerk, Cig.
bréšnọ, n. = brašno, Cig., Jan., Npes.-K.
brezbǫ̑štvọ, n. der Atheismus, Cig., Jan., nk.
brézdnọ, n. = brezden; pije kakor bi vlival v brezdno, er sauft wie ein Loch, Cig.; (nav. brezno).
brezimę̑nstvọ, n. die Anonymität, Cig. (T.).
brezmǫ̑štvọ, n. der Jungfrauen- o. Witwenstand, Cig., C.
brezvę̑rstvọ, n. die Glaubenslosigkeit, nk.
brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.
brezzákonstvọ, n. 1) = brezzakonje, Mur.; — 2) brezzakǫ̑nstvọ, die Ehelosigkeit, Mur., Cig., Jan.
brezžę̑nstvọ, n. der Cölibat, Cig., Jan.
brigāntstvọ, n. das Brigantenthum, nk.
brisálọ, n. das Handtuch, Cig., Jan., C.; der Abwischfetzen, Valj. (Rad).
brȋtvọ, n., Danj.-Mik.; pogl. britva 1).
brȋvstvọ, n. die Barbierkunst, Cig.
bŕndalọ, n. der Kreisel, C.
bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
brodȃrstvọ, n. die Schiffahrt, C.; rečno b., die Flussschiffahrt, Jan.; — die Nautik, Jan.; — hs.
brojílọ, n. die Zählvorrichtung, das Zählwerk, Cig. (T.); — prim. brojiti.
brundálọ, n. das Schnarrwerk, Cig.
brȗnọ, n. der Balken, starke Bohle; — nam. brvno.
brusȃrstvọ, n. das Schleiferhandwerk, Cig., Jan.
brusílọ, n. der Schärfapparat, Cig.
bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.-Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
bŕzọ, adv. schnell, sogleich, Mur., Cig., nk.
brzojȃvstvọ, n. die Telegraphie, nk.
búdalọ 1., n. der Dummkopf, der Tölpel, Cig., Met.; tudi budálọ; — prim. hs. budalo (vok. od budala); iz tur. budala, Mik. (Et.).
bȗdalọ 2., n. der Pfuscher (kdor le buda in nič ne opravi), C.; — prim. bodalo 2).
budílọ, n. 1) das Weckwerk, der Wecker, Cig. (T.); — 2) der Erreger: budilo zvoka, der Schallerreger, Cig. (T.); — 3) das Aneiferungsmittel, C.
bukvȃrstvọ, n. = knjigarstvo, Cig.
bukvovę̑štvọ, n. = knjigoveštvo, Cig., Jan.
bȗteštvọ, n. die Tölpelhaftigkeit, ZgD.
carȋnstvọ, f. das Zollwesen, das Zollsystem, Cig. (T.).
cȃrstvọ, n. das Zarenthum; das Kaiserthum, nk.
cẹdílọ, n. der Seiher, das Seihgefäß; — pustiti koga na cedilu, jemanden in der Patsche, in einer Verlegenheit lassen; ostati na cedilu; — der Filtrierapparat, Jan., Cig. (T.).
cę́hovstvọ, n. das Zunftwesen, Cig., Jan.
cẹlílọ, n. das Heilmittel für Wunden, die Wundarznei, Cig., Jan.
cẹnílọ, n. der Schätzungspreis, Cig., Jan., C.; pristojbinsko c., der Gebürentarif, Levst. (Pril.); — die Schätzung, der Census, Cig.
cepətálọ, n. der Trampler, der Zappler, Cig., M.
cẹpílọ, n. 1) das Pfropfwerkzeug, Cig., Jan.; — 2) das Pfropfen.
cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.
cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).
cerkvę̑nstvọ, n. das Kirchenwesen, Cig., Jan., C.
cesȃrstvọ, n. 1) das Kaiserthum, das Kaiserreich; — 2) die Kaiserwürde, Cig.
cẹstodẹ̑łstvọ, n. der Straßenbau, Jan., DZ.
cẹ̑vstvọ, n. das Gefäßsystem, Cig., Jan.
cigȃnstvọ, n. 1) das Zigeunerthum; — 2) die Gaunerei, Cig., Jan.
cmę́rdalọ, n. der Raunzer, der Winseler, Cig., BlKr.
cǫ̑lstvọ, n. das Zollwesen, Cig., Jan.
cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
copotálọ, n. der Stampfer, M., Z.
cucálọ, n. der Zulp, das Saughorn, C.; — prim. 1. cucati.
cukrȃrstvọ, n. die Zuckerfabrication, Cig. (T.).
cúlce (dodatek k slovarju), n. dem. culọ, Dalm., Valj. (Rad).
cúlọ (dodatek k slovarju), n. = cula, Dalm., Dol.
cuzálọ 1., n. die Kinderdutte, Cig.
cúzalọ 2., n. langsamer Arbeiter, Lašče-Levst. (Rok.).
cvẹtílọ, n. = cvetlica, C.
cvətlȋčarstvọ, n. die Blumengärtnerei, der Blumenbau, Cig.
cvẹ̑tstvọ, n. der Blütenstand, die Inflorescenz, Cig. (T.).
cvŕkalọ, n. die Knarre, Jan.
čalȃrstvọ, n. = čalarnost, ogr.-M.
čarodẹ̑jstvọ, n. die Zauberei, Cig., Jan., C.; — stsl.
čarodẹ̑łstvọ, n. das Zauberwerk, Cig., Jan.
čarovníštvọ, n. das Hexenwesen, die Zauberei, Cig., nk.
čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
častílọ, n. die Auszeichnung, C.
čəbelȃrstvọ, n. die Bienenzucht.
čebȗlarstvọ, n. der Zwiebelbau; der Zwiebelhandel.
čəčkálọ, n. = čečkač, Cig.
čedílọ, n. die Fege, Cig.; — der Striegel, C.
čeljustálọ, n. kdor rad čeljusta, Cig.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
česálọ, n. der Kamm, Cig.; — der Striegel, Cig.; — = mikalnik, die Hechel, C.
čéslọ 1., n. der Kamm, BlKr.-Mik.
čẹ́slọ 2., n., pogl. čreslo.
čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.-M., nk.
četȋrstvọ, n. die Vierzahl, C.
četverílọ, n. die Vorspannstange, Gor.
četvę̑rstvọ, n. die Tetradik (math.), Cig. (T.).
číhrtnọ, adv. = čiherno, Fr.-C.; — prim. čiheren.
činǫ́vništvọ, n. = uradništvo, nk.
čȋpkarstvọ, n. die Spitzenklöppelei, Cig., nk.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
čistílọ, n. das Reinigungsmittel, Mur., Cig., Jan.; das Klärungsmittel, Cig., Nov.; = dristilo, das Purgiermittel, das Abführmittel, Cig., Jan., C.; rabiti čistila, ZgD.
čitȃteljstvọ, n. das Lesepublicum, Jan., nk.
členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče-Levst. (Rok.), Rib.-DSv.
človẹčȃnstvọ, n. die Menschlichkeit, die menschliche Natur, Habd., Mur., kajk.-Valj. (Rad), nk.
človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
človẹkomǫ̑rstvọ, n. der Menschenmord, M.
človẹkoznȃnstvọ, n. die Anthropologie, Cig. (T.), Jan., Nov.
človẹkožę̑rstvọ, n. die Menschenfresserei: konec je storil surovosti in človekožerstvu, ("-žirstvu"), Cv.
človẹ̑štvọ, n. die Menschheit; v človeštvo stopiti, Mensch werden, Krelj; — = die Menschen; vse človeštvo na svetu je po krivi poti hodilo, Jap. (Prid.).
čohálọ, n. der Striegel, Jan.
črẹdȋnstvọ, n. die Koppelwirtschaft, Cig.
črẹpálọ, n. das Schöpfgefäß, Cig.
črẹ́slọ, n. 1) die Lohe; — 2) "pretini v orehu", Drežnica-Erj. (Torb.).
črẹ̑vljarstvọ, n. das Schuhmacherhandwerk.
črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.
črnovȋdstvọ, n. die Schwarzseherei, Cig. (T.).
črpálọ, n. das Schöpfzeug, die Schöpfmaschine, Cig. (T.).
čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.-DSv.
čŕtarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig. (T.).
čudáštvọ, n. sonderbares Wesen, Zora.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
čúlọ, n. das Gehörorgan, Cig. (T.); das Gehör, C.
čȗstvọ, n., pogl. čuvstvo.
čutílọ, n. das Sinnesorgan, Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), Lampe (D.).
čȗtništvọ, n. = živčje, das Nervensystem, Cig.
čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
čuvȃjstvọ, n. der Hüterdienst, Levst. (Pril.).
čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
čvrstílọ, n. die Erfrischung, Šol.
darílọ, n. das Geschenk; der Preis, die Prämie; — das Opfer, Cig., Jan.
dávkarstvọ, n. die Steuereinhebung, das Steuersystem, Cig., Jan.
dávkovstvọ, n. das Steuerwesen, das Steuersystem, Cig. (T.), DZ.
dávnọ, adv. längst, Mur., Cig., Jan., nk.; že davno je tega, es ist schon lange her, ni še davno tega, es ist noch nicht lange her, Cig.
dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
dečȃrstvọ, n. die Knabenschaft, Cig.
dẹ́čəłstvọ, n. die Mädchenschaft, der Jungfernstand, Trub., Dalm., Schönl.
dẹdinolǫ̑vstvọ, n. die Erbschleicherei, Cig., Slc.
dẹ́dinstvọ, n. = dediščina, die Erbschaft, M., Z., Zora.
dẹjȃnstvọ, n. 1) die Praxis, Jan.; — 2) das Factum, die Thatsache, Cig. (T.), Žnid.
dẹ̑jstvọ, n. die Wirkung, Cig. (T.); = dejanje, Jurč. (Tug.); — stsl., rus.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 6654 zadetkov.