eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
coulomb coulomba; in kulón samostalnik moškega spola [kulón] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Coulomb, angl., frc. coulomb, po francoskem fiziku Charlesu-Augustinu de Coulombu (1736–1806)
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dekadénčen dekadénčna dekadénčno pridevnik [dekadénčən] ETIMOLOGIJA: dekadenca
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
demoralizácija demoralizácije samostalnik ženskega spola [demoralizácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Demoralisation) iz frc. démoralisation, iz frc. dé.., pred samoglasniki dés.., < lat. dis.. ‛raz-, ne-’ + morala
demoralizírati demoralizíram dovršni in nedovršni glagol [demoralizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. demoralisieren iz frc. démoraliser iz dé... + moraliser ‛opogumljati’ iz morala
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
dramatizácija dramatizácije samostalnik ženskega spola [dramatizácija] ETIMOLOGIJA: dramatizirati
épik épika samostalnik moškega spola [épik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Epiker iz ep
epopêja epopêje samostalnik ženskega spola [epopêja] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nlat. epopoeia iz gr. epopoiḯa ‛tvorjenje epike’, iz ep + poiéō ‛delam, tvorim, izdelujem’
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
kolíbri kolíbrija samostalnik moškega spola [kolíbri] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolibri in frc. colibri iz nekega karibskega jezika - več ...
komediografíja komediografíje samostalnik ženskega spola [komedijografíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. commediografia, iz komedija + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’
kozmopolitízem kozmopolitízma samostalnik moškega spola [kozmopolitízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kosmopolitismus, frc. cosmopolitisme, glej kozmopolit
pešáčenje pešáčenja samostalnik srednjega spola [pešáčenje] ETIMOLOGIJA: pešačiti
sadízem sadízma samostalnik moškega spola [sadízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Françoisu de Sadu (1740–1814) - več ...
tequila glej tekíla
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

d -- in -ja [də̀ də̀ja in dé dêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d; od d do k; razločni d-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d
de... predpona v sestavljenkah
1. za izražanje nasprotnosti tega
a) kar je pomen osnovne besede: dehumanizacija, demilitarizacija; denacionalizirati
b) kar pomeni beseda z drugačno predpono: defenziva, degresija
2. za izražanje odstranjevanja, smeri proč, stran: depilacija, deratizacija; degažirati
de facto [defáktoprisl. (ȃ)
knjiž. dejansko: nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure / de facto odloča sam
de iure [dejúreprisl. (ȗ)
knjiž. pravno: priznati pravice de iure
dejáti2 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ)
star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti2očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● 
dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ 
rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja
déti1 dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑)
star. izraziti z besedami; reči, dejati1jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkəlm (ȇ)
lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
findesièclovski -a -o [fendəsjêklou̯ski(ȇ)
pridevnik od fin de siècle:
galán -a m (ȃ)
knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
golíst -a m (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla: golisti so podprli referendum; predsednik, vodja golistov; zaveznik golistov / francoski golisti
golízem -zma m (ī)
politična smer v Franciji, kot jo je razvijal in zastopal francoski general de Gaulle: pristaš golizma; dediščina, tradicija golizma; obdobje golizma
karnevál -a m (ȃ)
praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod
// knjiž. pustovanje, pust1udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
kúhinja -e ž (ú)
1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja
// pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi
2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele
// ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo
3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje
♦ 
agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
nìč5 člen. (ȉv nikalnih stavkih
1. izraža popolno zanikanje
a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride
b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu
2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja
● 
ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič
šêri in sherry -ja [šêrim (ȇ)
desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti šeri; steklenica šerija; v prid. rabi: šeri vino
žé in žè in že člen. (ẹ̑; ȅ)
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je že pomlad, tu je še zima
// izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, zgodnejši, kot se pričakuje: že jutri bo prost; prijatelja sta že iz otroških let; shodil je že z desetimi meseci; že takrat so računali z izjemami; že zdaj je jasno, da bodo uspeli; to bolezen je imel že kot otrok
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
a) pred časom govorjenja ali v njem: pri zdravniku je že bil, zdaj mora še počivati; to knjigo že imam; to sem že slišal; zdaj že spi; zaradi dolgega čakanja je že nestrpen; vsi smo že zbrani; vstopnice so že v prodaji / boš kmalu prišel? Že prihajam / o tem govori v že citiranem delu; odvzeli so jim že priznane pravice
b) do navedenega časa ali v njem: ob osmih bo že odpotoval; ko se je vrnil, so že spali; do večera bodo ceste že splužene
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane: že dve uri čakajo; pojedel je že pet krofov, pa še ni sit; danes je že trikrat telefoniral; imajo že več tisoč članov / pri branju knjige je že na stoti strani
4. navadno na začetku stavka izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče: že ime pove vse; že misel na to je zame strašna; že nasmeh bi jo osrečil / že zaradi svojega položaja je imel velik vpliv; kristali so bili že po obliki nenavadni / že kozarček žganja mu škoduje; že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo
// izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo: hišo bodo pa že dekleta pospravila; sina bo že oče ukrotil; tega se boš pa že v šoli naučil
// poudarja pomen besede, na katero se nanaša: že lepše čase smo imeli; s tem si šel že predaleč; že vnaprej se vas veselimo / to mi že lahko verjameš; že kar vidim ga, kako godrnja
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine: to ste že naredili, ker so vam pomagali; takrat si mu že posodil, zdaj mu pa ne bi več; prvi dan so že dosti hodili, saj so bili spočiti
// izraža pripravljenost za kako dejanje: to ti bom pa že dal; nič ne de, bom že počakal; to malenkost ti bom že prinesel
// izraža sposobnost za kaj: drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že skrbel / šiva že še, težjega dela pa se ne loti več
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve: bomo že našli kak izhod; se bo že pokazalo, kdo ima prav; kar naj grozijo. Se bodo že naveličali; naj gre, se bo že še kesal
// izraža prepričanost o čem sploh: vi boste že šli, drugi pa najbrž ne; takemu delu že ne boš kos; prinesi vina, že veš, katerega / to pa že lahko narediš zame / nekaj ti bo že še dal
// izraža nezahtevnost glede časovne bližine uresničitve: ne silite ga, bo že šel; bomo že pospravili, saj se ne mudi / elipt. kar počasi, bomo že naredili
7. izraža sprijaznjenje s čim: zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno; ne čudite se preveč, je že tako, da se nesporazumu ne da izogniti
8. ekspr., navadno z velelnikom, zapostavljen izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu: daj mi že mir; govori že vendar; nehaj že s svojim sitnarjenjem; povej že, kaj misliš; pojdi že, sicer boš zamudil / no, slišiš, (ali) bo že kaj
// v želelnih stavkih poudarja željo po uresničitvi: ko bi bili izpiti že mimo; ko bi vendar že dobili stanovanje
// v vzkličnih stavkih poudarja grožnjo: te bom že ujel, boš videl / ti bom že dal kaznoval te bom; tepen boš; pog. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj je odšla, že so se začeli smejati; še preden se je zavedel, je bil že v jarku / kakor hitro je zaslišala svoje ime, je že planila pokonci
// izraža, da je dejanje neposredno pred uresničitvijo: že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku; nameraval je že odstopiti, pa si je nenadoma premislil / hotel sem te že vprašati, če bi šel z menoj
10. v protivnem priredju za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek: piše že, vendar slabo; razložil nam je že, razumel pa ga ni nihče; sprejel ga je že, a zadržano
11. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: jaz ti že ne bom kupil tega; kdo gre z njim? Jaz že ne / to že ni res; tako neumen pa že ni
12. v zvezi s prislovi za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti: kje je že to za nami; kje že bom jutri ob tem času / že kdaj bi morala to storiti
13. navadno v zvezi s tako, tako in tako za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: že tako in tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric pa je bil že tako redkobeseden; iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev
14. z zaimki ali prislovi za izražanje ali poudarjanje poljubnosti: naj bo kakršna že, rad jo ima; kdor že si, pomagaj nam; oglasite se, kjer že ste; najdi hišnika ali kogar že / ta pogoj je izhodišče za kakršna že koli pogajanja; naj bo že kakorkoli, podprli vas bomo / zadovoljen bo s čimer že bodi s čimerkoli / bodo že kako opravili tudi brez njega; ne skrbite, mu bo že kdo pomagal; ga bodo že kje našli
15. z vprašalnimi zaimki ali prislovi poudarja ugibanje, ponovno vprašanje: pregnali so jih v gore ali kam že; kje že tiči ta otrok; kdo ga že išče / čigav je že bil tisti avtomobil; kako je že ime tistemu dekletu / menda je iz Celja ali od kod že
16. v vezniški rabi, v pogojnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi če že za izražanje pridržka: naj gredo, če že hočejo; če že ima priliko, naj jo izkoristi; tako je bilo, če že hočete vedeti; če sem že tukaj, bom ostal / pri teh stvareh, če so že neizbežne, se ne prenagli / ker sem že obljubil, se ne bom umaknil / elipt. verjetno ne bo kar tako odšel. In če že, pa naj
// z nikalnico za izražanje izvzemanja: jabolka so vsaj lepa, če že ne okusna
// v stopnjevalnem priredju, v zvezi že – kaj šele za izražanje neomejenosti na prvi člen: že hodi težko, kaj šele teče; že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko
17. izraža zadržano pritrjevanje: mislijo, da obvladujejo položaj. Že, toda ne bodo ga dolgo; organizirali bodo svetovno prvenstvo. Že že, a kdo bo vse plačal / najbrž so prišli pravočasno. Po mojem že; tega pa ne znaš najbolje. Že mogoče
// izraža sprijaznjenje s čim: že dobro, pusti to; no, no, že dobro; že prav, že prav, ste se pač zmotili; razumem, že razumem, nič hudega / že prav, bom vsaj vedel za drugič
● 
bo že kruha bo že bo dovolj; si zadovoljen s službo? Bo že zame zame je sprejemljiva; kakšna je letos letina? Bo že srednje dobra; kako se vam godi? Že gre srednje dobro; boste to zmogli? Bom že kako bom, vendar težko; kako boste pa živeli v takih razmerah? Bo že kako upamo, da bomo na kak način vzdržali; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko izraža očitek, nejevoljo; nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

desezonalizácija samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: lat. ‛od’ + sezonalizacija, iz sezonalizirati iz sezona

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Aguirre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aguirreja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski pustolovec in osvajalec
IZGOVOR: [agíre], rodilnik [agíreja]
BESEDOTVORJE: Aguirrejev
Algeciras
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Algecirasa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Španiji
IZGOVOR: [alhesíras], rodilnik [alhesírasa]
BESEDOTVORJE: Algeciraščan, Algeciraščanka, Algeciraščanov, Algeciraščankin, algeciraški
amsterdamski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
amsterdamska amsterdamsko pridevnik
IZGOVOR: [ámsterdamski]
ZVEZE: amsterdamski vrh
PRIMERJAJ: Amsterdamska pogodba
Andreja
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Andreje samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
žensko ime
IZGOVOR: [andrêja], rodilnik [andrêje]
BESEDOTVORJE: Andrejin
Antoine
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Antoina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francosko moško ime
priimek
francoski matematik
IZGOVOR: [antu̯án], rodilnik [antu̯ána]
BESEDOTVORJE: Antoinov
art déco
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
art décoja samostalnik moškega spola
slog
IZGOVOR: [ár dekó], rodilnik [ár dekója]
Baltazarini
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baltazarinija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Balthasarja de Beaujoyeulxa, italijanskega violinista in skladatelja
IZGOVOR: [baltadzaríni], rodilnik [baltadzarínija]
BESEDOTVORJE: Baltazarinijev
Balzac
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Balzaca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [balzák], rodilnik [balzáka]
BESEDOTVORJE: Balzacov
Baudouin de Courtenay
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baudouina de Courtenayja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
poljski jezikoslovec
IZGOVOR: [bodu̯ên də kurtené], rodilnik [bodu̯êna də kurtenêja]
BESEDOTVORJE: Baudouinov in de Courtenayjev
PRIMERJAJ: de Courtenay, Baudouinov
Baudouinov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Baudouinova Baudouinovo pridevnik
IZGOVOR: [bodu̯ênou̯], ženski spol [bodu̯ênova], srednji spol [bodu̯ênovo]
Biskajski zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Biskajskega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [biskájski zalíu̯], rodilnik [biskájskega zalíva]
Burbon
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Burbona samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik francoske vladarske rodbine
v množini Burboni francoska vladarska rodbina
IZGOVOR: [burbón], rodilnik [burbóna]
BESEDOTVORJE: Burbon, Burbonka, Burbonov, Burbonkin, burbonski
PRIMERJAJ: burbon
Calderón de la Barca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Calderóna de la Barce tudi Calderón de la Barca Calderóna de la Barca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski dramatik
IZGOVOR: [kalderón de la bárka], rodilnik [kalderón de la bárke] tudi [kalderón de la bárka]
BESEDOTVORJE: Calderónov
Calderónov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Calderónova Calderónovo pridevnik
IZGOVOR: [kalderónou̯], ženski spol [kalderónova], srednji spol [kalderónovo]
Camino
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Camina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
romarska pot v Evropi
skrajšano ime za El Camino de Santiago
IZGOVOR: [kamíno], rodilnik [kamína]
Camões
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Camõesa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
portugalski pesnik
IZGOVOR: [kamójš], rodilnik [kamójša]
BESEDOTVORJE: Camõesev
Cervantes
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cervantesa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski pisatelj
IZGOVOR: [servántes], rodilnik [servántesa]
BESEDOTVORJE: Cervantesov
Ch.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
Charles
Coulomb
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Coulomba samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski fizik
IZGOVOR: [kulón], rodilnik [kulóna]
BESEDOTVORJE: Coulombov
d
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 d-ja tudi d d samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀ja] tudi [də̀] tudi [dé], rodilnik [dêja] tudi [dé]
D
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 D-ja tudi D D samostalnik moškega spola
ime črke
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀ja] tudi [də̀] tudi [dé], rodilnik [dêja] tudi [dé]
d
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 d samostalnik ženskega spola
ime črke
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
D
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 D samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
devterij
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
D
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 D samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
rimska števka
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
d. d.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
delniška družba
IZGOVOR: [dé dé] in [də̀ də̀]
PRIMERJAJ: dede
DE
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
DE samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
Nemčija
IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]
.de
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
Nemčija
IZGOVOR: [píka də̀é] in [píka déé]
De Amicis
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Amicisa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pisatelj
IZGOVOR: [de amíčis], rodilnik [de amíčisa]
BESEDOTVORJE: De Amicisov
De Amicisov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Amicisova De Amicisovo pridevnik
IZGOVOR: [de amíčisou̯], ženski spol [de amíčisova], srednji spol [de amíčisovo]
de Broglie
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Broglia samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski fizik
IZGOVOR: [də brôj], rodilnik [də brôja]
BESEDOTVORJE: de Brogliev
de Brogliev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Broglieva de Broglievo pridevnik
IZGOVOR: [də brôjeu̯], ženski spol [də brôjeva], srednji spol [də brôjevo]
ZVEZE: de Broglieva valovna dolžina
de Courtenay
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Courtenayja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
poljski jezikoslovec
IZGOVOR: [də kurtené], rodilnik [də kurtenêja]
BESEDOTVORJE: de Courtenayjev
PRIMERJAJ: Baudouin de Courtenay
de Courtenayjev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Courtenayjeva de Courtenayjevo pridevnik
IZGOVOR: [də kurtenêjeu̯], ženski spol [də kurtenêjeva], srednji spol [də kurtenêjevo]
de facto
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 de facto samostalniška zveza moškega spola
dejanski
IZGOVOR: [de fákto], rodilnik [de fákto]
de facto
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 prislov
dejansko
IZGOVOR: [de fákto]
de Gaulle
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Gaulla samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski general in državnik
IZGOVOR: [də gól], rodilnik [də góla]
BESEDOTVORJE: de Gaullov
de Gaullov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Gaullova de Gaullovo pridevnik
IZGOVOR: [də gólou̯], ženski spol [də gólova], srednji spol [də gólovo]
de la Vega
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de la Vege in de la Vega de la Vega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski plemič
IZGOVOR: [de la véga], rodilnik [de la vége] in [de la véga]
BESEDOTVORJE: de la Vegov
de la Vegov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de la Vegova de la Vegovo pridevnik
IZGOVOR: [de la végou̯], ženski spol [de la végova], srednji spol [de la végovo]
de Palma
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Palme in de Palma de Palma samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: de Palmov
De Palma
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Palme in De Palma De Palma samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: De Palmov
de Palmov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Palmova de Palmovo pridevnik
IZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
De Palmov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Palmova De Palmovo pridevnik
IZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
de Souza
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Souze in de Souza de Souza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [de sôu̯za], rodilnik [de sôu̯ze] in [de sôu̯za]
BESEDOTVORJE: de Souzov
De Souza
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Souze in De Souza De Souza samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [de sôu̯za], rodilnik [de sôu̯ze] in [de sôu̯za]
BESEDOTVORJE: De Souzov
de Souzov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
de Souzova de Souzovo pridevnik
IZGOVOR: [de sôu̯zou̯], ženski spol [de sôu̯zova], srednji spol [de sôu̯zovo]
De Souzov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
De Souzova De Souzovo pridevnik
IZGOVOR: [de sôu̯zou̯], ženski spol [de sôu̯zova], srednji spol [de sôu̯zovo]
Dionizij Pariški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dionizija Pariškega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [dijonízij paríški], rodilnik [dijonízija paríškega]
ZVEZE: sveti/sv. Dionizij Pariški
Dy
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dy samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: simbol
disprozij
IZGOVOR: [də̀í], rodilnik [də̀í] in [déí], rodilnik [déí] in [də̀ ípsilon], rodilnik [də̀ ípsilon] in [dé ípsilon], rodilnik [dé ípsilon]
Elizabeta Portugalska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Elizabete Portugalske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica
IZGOVOR: [elizabéta pọrtugálska], rodilnik [elizabéte pọrtugálske]
ZVEZE: sveta/sv. Elizabeta Portugalska
PRIMERJAJ: Izabela Portugalska
FIFA
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
FIFE samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Mednarodna nogometna federacija
IZGOVOR: [fífa], rodilnik [fífe]
BESEDOTVORJE: FIFIN
PRIMERJAJ: Fifa
Filip II. Španski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Filipa II. Španskega tudi Filip Drugi Španski Filipa Drugega Španskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
španski kralj
IZGOVOR: [fílip drúgi špánski], rodilnik [fílipa drúgega špánskega]
fin de siècle
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
fin de siècla samostalniška zveza moškega spola
doba dekadence
IZGOVOR: [fên də sjékəl], rodilnik [fên də sjékla]
Floridski preliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Floridskega preliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
preliv med Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom
IZGOVOR: [flóritski prelíu̯], rodilnik [flóritskega prelíva]
BESEDOTVORJE: floridskoprelivski
PRIMERJAJ: floridski
Frančišek Saleški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Frančiška Saleškega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [frančíšək saléški], rodilnik [frančíška saléškega]
ZVEZE: sveti/sv. Frančišek Saleški
Freycinet
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Freycineta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoski priimek
IZGOVOR: [fresiné], rodilnik [fresinêja]
BESEDOTVORJE: Freycinetov in Freycinetev
Gaskonjski zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gaskonjskega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [gaskón’ski zalíu̯], rodilnik [gaskón’skega zalíva]
USTREZNEJE: Biskajski zaliv
PRIMERJAJ: gaskonjski
Gibraltarski preliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gibraltarskega preliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
morski preliv med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem
IZGOVOR: [gíbraltarski prelíu̯], rodilnik [gíbraltarskega prelíva]
BESEDOTVORJE: gibraltarskoprelivski
PRIMERJAJ: gibraltarski
Gobineau
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gobineauja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [gobinó], rodilnik [gobinója]
BESEDOTVORJE: Gobineaujev
golist
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
golista tudi degolist degolista samostalnik moškega spola
privrženec golizma
član golistične stranke
IZGOVOR: [golíst], rodilnik [golísta] tudi [degolíst], rodilnik [degolísta]
BESEDOTVORJE: golistov tudi degolistov
golističen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
golistična golistično tudi degolističen degolistična degolistično pridevnik
IZGOVOR: [golístičən], ženski spol [golístična], srednji spol [golístično] tudi [degolístičən], ženski spol [degolístična], srednji spol [degolístično]
golistka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
golistke tudi degolistka degolistke samostalnik ženskega spola
privrženka golizma
IZGOVOR: [golístka], rodilnik [golístke] tudi [degolístka], rodilnik [degolístke]
BESEDOTVORJE: golistkin
golizem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
golizma tudi degolizem degolizma samostalnik moškega spola
francosko politično gibanje, ki vzdržuje moč državnih ustanov, imenovano po Charlesu de Gaullu
IZGOVOR: [golízəm], rodilnik [golízma] tudi [degolízəm], rodilnik [degolízma]
Gvatemala
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gvatemale samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Gvatemala
država v Srednji Ameriki
IZGOVOR: [gvatemála], rodilnik [gvatemále]
BESEDOTVORJE: Gvatemalec, Gvatemalka, Gvatemalčev, Gvatemalkin, gvatemalski
Gvinejski zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gvinejskega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [gvinêjski zalíu̯], rodilnik [gvinêjskega zalíva]
PRIMERJAJ: gvinejski
Herman iz Karintije
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hermana iz Karintije samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski učenjak
IZGOVOR: [hêrman is karíntije], rodilnik [hêrmana is karíntije]
PRIMERJAJ: Herman Koroški
Herman Koroški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hermana Koroškega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski učenjak
IZGOVOR: [hêrman koróški], rodilnik [hêrmana koróškega]
PRIMERJAJ: Herman iz Karintije
Holandec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Holandca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
nekdaj Nizozemec
prebivalec pokrajine na Nizozemskem
IZGOVOR: [holándəc], rodilnik [holántca]
BESEDOTVORJE: Holandčev
PRIMERJAJ: holandec, Nizozemec
Horn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Horna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
rt v Južni Ameriki
IZGOVOR: [hórn] in [hórən], rodilnik [hórna]
Izabela Portugalska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Izabele Portugalske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica
IZGOVOR: [izabéla pọrtugálska], rodilnik [izabéle pọrtugálske]
ZVEZE: sveta/sv. Izabela Portugalska
PRIMERJAJ: Elizabeta Portugalska
Jakobova pot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jakobove poti samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
romarska pot v Evropi
IZGOVOR: [jákobova pót], rodilnik [jákobove potí]
PRIMERJAJ: Camino, Jakobov
Janez Ljubljanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janeza Ljubljanskega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovenski slikar
IZGOVOR: [jánes ljubljánski], rodilnik [jáneza ljubljánskega]
Janez od Križa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janeza od Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnik
IZGOVOR: [jánes ot kríža], rodilnik [jáneza ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Janez od Križa
Juan Carlos
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Juana Carlosa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
španski kralj
IZGOVOR: [hu̯án kárlos], rodilnik [hu̯ána kárlosa]
BESEDOTVORJE: Juan Carlosov
Jurij iz Brežic
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurija iz Brežic samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
teolog slovenskega rodu
IZGOVOR: [júrij iz bréžic], rodilnik [júrija iz bréžic]
Katarina Medičejska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Katarine Medičejske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoska kraljica
IZGOVOR: [katarína medičêjska], rodilnik [kataríne medičêjske]
La Fontaine
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
La Fontaina samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pesnik
IZGOVOR: [la fontên], rodilnik [la fontêna]
BESEDOTVORJE: La Fontainov
Madame de La Fayette
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Madame de La Fayette samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Marie-Madeleine Pioche de Lavergne La Fayette, francoske pisateljice
IZGOVOR: [madám də la fajêt], rodilnik [madám də la fajêt]
Magnelli
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Magnellija samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski slikar
IZGOVOR: [manjéli], rodilnik [manjélija]
BESEDOTVORJE: Magnellijev
Margareta Navarska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Margarete Navarske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoska kraljica in pisateljica
IZGOVOR: [margaréta navárska], rodilnik [margaréte navárske]
Medičejec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medičejca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik italijanske plemiške rodbine
v množini Medičejci italijanska plemiška rodbina
IZGOVOR: [medičêjəc], rodilnik [medičêjca]
BESEDOTVORJE: Medičejec, Medičejka, Medičejčev, Medičejkin, medičejski
Mehiški zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mehiškega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [méhiški zalíu̯], rodilnik [méhiškega zalíva]
BESEDOTVORJE: mehiškozalivski
PRIMERJAJ: mehiški
Montaigne
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Montaigna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski renesančni pisatelj in filozof
IZGOVOR: [montênʼ], rodilnik [montênja]
BESEDOTVORJE: Montaignev
Nostradamus
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nostradamusa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Michela de Nostre-Dame, francoskega jasnovidca, astrologa in zdravnika
IZGOVOR: [nostradámus], rodilnik [nostradámusa]
BESEDOTVORJE: Nostradamusov
Panamska zemeljska ožina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Panamske zemeljske ožine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ožina med Karibskim morjem in Tihim oceanom
IZGOVOR: [pánamska zêməl’ska ožína], rodilnik [pánamske zêməl’ske ožíne]
PRIMERJAJ: panamski
plemenit
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
plemenita plemenito pridevnik
plemiški naziv
IZGOVOR: [plemenít]
PRIMERJAJ: pl.
Prašičji zaliv
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prašičjega zaliva samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv na južni obali Kube
IZGOVOR: [prašíčji zalíu̯], rodilnik [prašíčjega zalíva]
BESEDOTVORJE: prašičjezalivski
ZVEZE: invazija v Prašičjem zalivu, Prašičji zaliv
Richelieu
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Richelieuja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik
IZGOVOR: [rišeljé], rodilnik [rišeljêja]
BESEDOTVORJE: Richelieujev
Rio de Janeiro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ria de Janeira tudi Rio de Janeiro Rio de Janeiro samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
glavno mesto zvezne države Rio de Janeiro
IZGOVOR: [ríjo de žanêjro], rodilnik [ríja de žanêjra] tudi [ríjo de žanêjra]
BESEDOTVORJE: Riodejaneirčan, Riodejaneirčanka, Riodejaneirčanov, Riodejaneirčankin, riodejaneirski
Ronaldo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ronalda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Ronalda Luiza Nazaria de Lima, brazilskega nogometaša
IZGOVOR: [ronáldo], rodilnik [ronálda]
BESEDOTVORJE: Ronaldov
Saint-Exupéry
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Saint-Exupéryja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj in letalec
IZGOVOR: [sênt-egziperí], rodilnik [sênt-egziperíja]
BESEDOTVORJE: Saint-Exupéryjev
Salvadorka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Salvadorke samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sálvadorka], rodilnik [sálvadorke]
BESEDOTVORJE: Salvadorkin
São Paulo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
São Paula samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
glavno mesto zvezne države São Paulo
IZGOVOR: [sáo páu̯lo], rodilnik [sáo páu̯la]
BESEDOTVORJE: Sãopaulčan, Sãopaulčanka, Sãopaulčanov, Sãopaulčankin, sãopaulski
Sucre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Sucreja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
španski priimek
južnoameriški general
IZGOVOR: [súkre], rodilnik [súkreja]
BESEDOTVORJE: Sucrejev
špan.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
španski
špansko
španščina
Terezija Avilska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Terezije Avilske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica, cerkvena učiteljica
IZGOVOR: [terêzija ávilska], rodilnik [terêzije ávilske]
ZVEZE: sveta/sv. Terezija Avilska
The New York Times
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
The New York Timesa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
ameriški časopis
IZGOVOR: [də̀ njú jórk tájms], rodilnik [də̀ njú jórk tájmsa]
BESEDOTVORJE: The New York Timesov
PRIMERJAJ: New York
Totò
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Totòja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Antonia de Curtisa-Gagliardija, italijanskega filmskega igralca in komika
IZGOVOR: [totó], rodilnik [totója]
BESEDOTVORJE: Totòjev
Turnir Roland Garros
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Turnirja Roland Garros samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
teniško tekmovanje
IZGOVOR: [turnír rolán garós], rodilnik [turnírja rolán garós]
PRIMERJAJ: Roland Garros, Garros
Veliki Bilmski erg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Bilmskega erga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
območje peščenih sipin v Sahari
IZGOVOR: [véliki bílmski êrk], rodilnik [vélikega bílmskega êrga] in [véliki bíləmski êrk], rodilnik [vélikega bíləmskega êrga]
Vigny
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vignyja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski književnik
IZGOVOR: [vinjí], rodilnik [vinjíja]
BESEDOTVORJE: Vignyjev
Zahodni Karpati
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zahodnih Karpatov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gorovje v Evropi
IZGOVOR: [zahódni karpáti], rodilnik [zahódnih karpátou̯]
BESEDOTVORJE: zahodnokarpatski

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)
Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [boduén də kurtené -a də -êja] m, druga enota z -em oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑  ẹ̑ ȇ) |poljski jezikoslovec|
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay
Bódensko jézero -ega -a [də] s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo|
brádeljnica -e [də] ž (ȃ) |drog|
Calderón de la Barca -a ~ ~ -e in Calderón de la Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m, oseb. i. (ọ̑ ȃ; ọ̑ ȃ) |španski dramatik|
°Calderóndelabárcov -a -o (ọ̑ȃ), Calderóndelabárcin -a -o (ọ̑ȃ)~e drame drame Calderona de la Barce
Calderónov -a -o (ọ̑)
celotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ program prireditev
Ciudád de México -a ~ -a [sjudad de mehiko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Mehike|: v -u ~ -u
ciudáddeméxiški -a -o (ȃẹ̑)
Collège de France -- ~ ~ [koléž də fráns] m, stvar. i. (ẹ̑ ȃ) |francoska visoka šola|: študirati na ~ ~ ~
Copacabána -e [kopakabana] ž, zem. i. (ȃ) |plaža v Riu de Janeiru|: na ~i
Cuéllar -ja [kveljar] m s -em oseb. i. (ẹ̑); gl. Perez de Cuellar
Cyranó de Bergerác -ja ~ -a [sirano də beržerak] m, prva enota s -em oseb. i. (ọ̑ ȃ) |oseba iz Rostandove komedije|
°Cyranódebergerácov -a -o (ọ̑ȃ) ~e drame drame Cyranoja de Bergeraca
čédermac -a [də] m s -em člov. (ẹ̑) neobč. |narodno zaveden duhovnik|
čédermačev -a -o [də] (ẹ̑) neobč.
Čédermac -a [də] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |oseba iz Bevkovega romana|
Čédermačev -a -o [də] (ẹ̑)
čédermačevski -a -o [də] (ẹ̑) duhovnik s ~o usodo
d1 d-ja tudi d -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; učenec iz prvega ~ ‹1. d›; razred ~; prim. d-
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
d2 -- in d d-ja [dé in dé -êja] m, druga oblika z -em (ẹ̑; ẹ̑ ȇ) glasb. |ton|
D2 -- [dé] m, simb. (ẹ̑) |rimska števka petsto|; kem. devterij
d3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›
d- [də̀ in dé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) d-línija, d-mól, d-rázred; prim. d1
D- [dé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) D-dúr, D-vitamín; D-vitamínski; prim. D1
dandi -ja [dá tudi dé] m z -em člov. (ȃ; ẹ̑) žarg. angleški ~i |gizdalini|
dandijev -a -o (ȃ; ẹ̑) žarg.
dandijevski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijstvo -a [dá tudi dé] m, pojm. (ȃ; ẹ̑) žarg. |gizdalinstvo|
dandízem -zma [da tudi de] m, pojm. (í) žarg. |gizdalinstvo|
D-dúr -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ȗ) glasb.
de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja
De Amícis -a [iči] m, oseb. i. (ȋ) |italijanski pisatelj|
De Amícisov -a -o (ȋ)
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina
de Courtenay ~ -ja [də kurtené -êja] m z -em oseb. i. (ẹ̑ ȇ)
de Courtenayjev ~ -a ~ -o (ȇ); prim. Baudouin de Courtenay
de Cuéllar ~ -ja [kvéljar] m z -em oseb. i. (ẹ̑)
de Cuéllarjev ~ -a ~ -o (ẹ̑); prim. Perez de Cuéllar
de fácto [fak] ozirn. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. dejansko: ~ ~ odloča sam
de Gaulle ~ -lla [də gól] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski politik|
de Gaullov ~ -a ~ -o (ọ̑)
De Glêria ~ -e in De Glêria ~ -a [ija] m, druga oblika z -em oseb. i. (ȇ; ȇ) |slovenski filmski snemalec|
De Glêrijev ~ -a ~ -o (ȇ), De Glêrijin ~ -a ~ -o (ȇ)
degolíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
degolístka -e ž, člov. (ȋ)
dególovec -vca m z -em člov. (ọ̑) |privrženec de Gaulla|
dególovka -e ž, člov. (ọ̑)
dególovčev -a -o (ọ̑)
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
dehtív -a -o [də tudi de]; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~o cvetje dišeče, dehteče
dehtívost -i ž, pojm. (í) neobč.
de iúre [ju] ozirn. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. pravno: priznati kaj ~ ~
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati
dencèin dènce -a [də] s (ȅ ȁ; ə̀) manjš. |dno|
de Sáde ~ -da [də sad-] m, oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj|
de Sádov ~ -a ~ -o (ȃ)
desádovski -a -o [də] (ȃ) ~a literatura
de Saussure ~ -rja in de Saussure ~ -ra [də sosír] m, prva oblika z -em oseb. i. (ȋ; ȋ) |švicarski jezikoslovec|
de Saussurjev ~ -a ~ -o in de Saussurov ~ -a ~ -o (ȋ; ȋ)
De Síca ~ -e in De Síca ~ -a [ka] m, oseb. i. (ȋ ȋ) |italijanski režiser|
De Sícov ~ -a ~ -o (ȋ), De Sícin ~ -a ~ -o (ȋ)
dèska -e in deskà -è [də] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̀; ȁ ȅ) razžagati ~o; hrastove ~e; likalna ~; razglasna ~; šahovska ~; poud. nastopiti na odrskih ~ah |na gledališkem odru, v gledališču|; publ. odskočna ~ za njegovo uveljavitev |omogočenje|; šport.
deskálen -lna -o [də] (ȃ)
deskálni -a -o [də] (ȃ) ~ šport
dèskar -ja [də] m z -em člov. (ə̏) ~i ob obali; ~ na snegu
dèskarka -e [də] ž, člov. (ə̏)
dèskarjev -a -o [də] (ə̏)
dèskarski -a -o [də] (ə̏) ~o tekmovanje
dèskast -a -o [də]; bolj ~ (ə̀; ə̏) ~ vrh gore
dèskati -am [də] nedov. -ajóč, -áje; dèskanje (ə̏) |jadrati na deski|
deskáti -ám [də] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; deskánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ steno |oblagati z deskami|
deskôvnik -a [də] m (ȏ) tisk. ~ s tiskarskimi stavki
deščén -a -o [də] (ẹ̑) ~ strop
deščénost -i [də] ž, pojm. (ẹ̑)
dèščica -e in deščíca -e [də] ž (ə̀; í) manjš. parketna ~
dèščičast -a -o in deščíčast -a -o [də] (ə̀; í) ~ pod
dèščičen -čna -o in deščíčen -čna -o [də] (ə̀; ə̏; ȋ) ~ strop
deščíti -ím [də] nedov. dèšči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; deščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) les. daščiti
déti2 dém dov. déš dé; déva désta désta; démo déte dêjo; dèj/dêj dêjte; dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́ ẹ̑) star. reči, dejati
dez.. [poudarjeno déz-] varianta predp. de.. |raz..| dezinficírati, dezodorírati, dezavuírati; deziluzíja
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
dèžek -žka in dežèk -žkà [də] m, skup. (ə̏; ə̏ ȁ) manjš.; poud. majski ~ |dež|
dežemér -a [də] m (ẹ̑) vremen. |priprava|
dežemérski -a -o [də] (ẹ̑) vremen. ~a postaja
dèžen -žna -o [də] (ə̀; ə̏)
dèžni -a -o [də] (ə̀; ə̏) ~ plašč; ~e kaplje
deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem
dežéven -vna -o [də]; bolj ~ (ẹ́) ~ dan
dežévni -a -o [də] (ẹ́) ~e kaplje
dežévnost -i [də] ž, pojm. (ẹ́)
dežévje -a [də] s, skup. (ẹ̑) jesensko ~
dežévnat -a -o [də]; bolj ~ (ẹ̑) deževen: ~o jesensko vreme
dežévnica -e [də] ž (ẹ̑) |voda|
dežévnik -a [də] m živ. (ẹ́; ẹ̑) ~i v zemlji; jata ~ov
dežíti[də] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -íl -íla; dežênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. deževati: Začelo je ~
dèžjev -a -o [də] (ə̀; ə̏) redk. ~o vreme deževno
dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [də]; bolj ~ (ə̏; ȁ á á; ȁ ȃ á) vlažni, ~i kraji
dèžnatost -i in dežnátost -i [də] ž, pojm. (ə̏; á)
dežníca -e [də] ž, snov. (í) deževnica; števn., rastl. dežnikarica
dežníček -čka [də] m (í; ȋ) manjš.
dežník -a [də] m (í) odpreti ~; |goba|
dežníkar -ja [də] m z -em člov. (ȋ) |izdelovalec, popravljavec|
dežníkarica -e [də] ž, člov. (ȋ)
dežníkarjev -a -o [də] (ȋ)
dežníkaričin -a -o [də] (ȋ)
dežníkarica -e [də] ž (ȋ) |goba|
dežnikárna -e [də] ž (ȃ) delati v ~i
dežníkarski -a -o [də] (ȋ) ~a obrt
dežníkast -a -o [də]; bolj ~ (í) ~ klobuk pri gobah
dèžno- [də] prvi del prir. zlož. (ə̏/ə̏) dèžno-snéžen
dèžno-snéžen -žna -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑)
dèžno-snéžni -a -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑) ~e razmere
dídel [də] posnem. medm. (í/ȋ) ~ ~ dideldu
dideldáj [də] posnem. medm. (ȃ) Lajna poje ~ dideldu
dideldájček -čka [də] m (ȃ) kmet. žvrklja
dideldú [də] posnem. medm. (ȗ) Lajna poje dideldaj ~
d-mól -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
Drésden -dna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
drésdenski -a -o [də] (ẹ́)
Drésdenčan -a [də] m, preb. i. (ẹ́)
Drésdenčanka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
dudeldú [də] posnem. medm. (ȗ) Cigumigu, ~
dvótédenski -a -o [də] (ọ̑ẹ̑) ~ dopust
dvótédenskost -i [də] ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
édenski -a -o [də] (ẹ́; ẹ̑) izobr. rajski: ~ vrt
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|

êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
ênotédenski -a -o [də] (é/ȇẹ̑) ~ tečaj
fin de siècle ~ ~ -la [fen də sjékəl] m, pojm. (ẹ̑) |doba dekadence|
gnézdece -a [də] s (ẹ́; ẹ̑) manjš. kraljičkovo ~; ljubk. najino skupno ~ |dom, stanovanje|; omilj. podeželsko ~ |majhen, odročen kraj|
gódenčič -a tudi gôdenčič -a [də] m z -em živ. (ọ́; ó) |goden ptič|
golíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
golístka -e ž, člov. (ȋ)
Grádno -ega s, zem. i. (á) v ~em
grádenski -a -o [də] (á)
Grádenčan -a [də] in Grádenc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (á; á)
Grádenčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Graubünden -dna [gráu̯bíndən] m, zem. i. (áȋ) |švicarski kanton|: v ~u
graubündenski -a -o [də] (áȋ)
Graubündenec -nca [də] m z -em preb. i. (áȋ)
Graubündenka -e [də] ž, preb. i. (áȋ)
Graubündenčev -a -o [də] (áȋ)
grédeljnica -e [də] ž (ẹ̑) kmet. |palica|; teh. |veriga|
grédeljnik -a [də] m (ẹ̑) kmet. |klin|
izdehtéti -ím [de tudi də] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. izdišati se: Cvet je izdehtel
izdeževáti se -úje se [də] dov.; drugo gl. deževati (á ȗ) redk. nehati deževati: Izdeževalo se je
jèdet [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, kako si bled; ~, kaj takega pa še ne
jèdeta [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, padel bo; ~, koliko jih je
jézdec1 -a [də] m z -em člov. (ẹ̑) ~ priganja konja
jézdečev -a -o [də] (ẹ̑)
jézdec2 -a [də] m z -em živ. (ẹ̑) ~i pri pisalnem stroju; voj. pregraditi ulico s španskimi ~i |z ovirami|
Lópe de Véga -ja ~ -e in Lópe de Véga -ja ~ -a m, prva enota z -em oseb. i. (ọ̑ ẹ̑; ọ̑ ẹ̑) |španski pesnik in dramatik|
°Lópedevégov -a -o (ọ̑ẹ̑), Lópedevégin -a -o (ọ̑ẹ̑)~e pesmi pesmi Lopeja de Vege
mándelj -dlja tudi mándelj -na [də] m, prva oblika z -em (á; á)
1. olupiti ~; mn., snov. jesti ~e
2. vnetje ~ev
mándeljast -a -o [də]; bolj ~ (á) mandljast, mandeljnast
mándeljc -a [də] m z -em živ. (ȃ) pešaj. zajčji samec; člov., neknj. pog., slabš. |mož, fant|
mándeljčev -a -o [də] (ȃ)
mándeljnast -a -o [də] (á) ~a oblika
mándeljnasto nač. prisl. [də] (á) ~ oblikovane oči
mándeljnov -a -o [də] (á) ~ cvet
nédra -der [də] s mn. (ẹ̑) neobč. (ženske) prsi: lepa ~; Pismo je skrila v ~
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
núdelj -na [də] m (ú) neknj. ljud. rezanec: ~ na robu krožnika; snov. dati ~e v juho
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Pálma de Mallòrca -e ~ -e [maljórka] ž, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto na Balearih|: na ~i ~ ~i
pálmski -a -o (ȃ)
Pálmčan -a m, preb. i. (ȃ)
Palmčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pas-de-Calais -a [pa-də-kalé -êja] m s -em/-om [em] zem. i. (ẹ̑ ȇ) |departma v Franciji|: v ~u
pasdecalaijski -a -o (ȇ)
Pasdecalaisčan -a m, preb. i. (ȇ)
Pasdecalaisčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
pas de deux ~ ~ -a [pa də dé dêja] m, tretja enota s -em/-om [em] pojm. (ẹ̑ ê) ples. |ples za dva|
pédenjčlôvek -éka [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ó ẹ́/ẹ̑ẹ́) star. zelo majhen človek
Pérez de Cuéllar -a ~ -ja [pérez de kvéljar] m, tretja enota s -em oseb. i. (ẹ́ ẹ̑) |generalni sekretar OZN|
°Pérezdecuéllarjev -a -o (ẹ́ ẹ̑) ~a politika politika Pereza de Cuellarja; prim. de Cuéllar
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž (ẹ̑ẹ́ẹ̑) ~ ustanovitve društva
pétinsédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
podeskáti -ám [də] dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; podeskánje; (-àt) (á ȃ) ~ stene |obložiti z deskami|
pòdežéven -vna -o [də] (ȍẹ́)
pòdežévni -a -o [də] (ȍẹ́) ~ hlad
podsêdeln -a -o [də] (ȇ)
podsêdelni -a -o [də] (ȇ) vet. ~a odeja
préden [də] podr. vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnikih ~ je odšel, je telefoniral; Ne morem kupiti, ~ ne dobim denarja
predímek -mka m (ȋ) jezikosl. ~ fra, de
prèdjézdec -a [də] m s -em člov. (ȅẹ̑)
prèdjézdečev -a -o [də] (ȅẹ̑)
pridehtéti -ím [də tudi de] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. pridišati: Vonj po ciklamah je pridehtel v sobo
púdeljček -čka [də] m živ. (ȗ) manjš.; neknj. pog. kodrček
Rádeljsko pólje -ega -a [də] s, zem. i. (á ọ̑) na ~em ~u
Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
razdehtéti se -ím se [də tudi de] dov. razdehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. razdišati se: Cvet se je kmalu razdehtel; Vonj lipe se je razdehtel po vsej hiši
Río -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) Rio de Janeiro
Río de Janêiro -a ~ -a tudi Río de Janêiro ~ ~ -a [rijo de žanejro] m, zem. i. (ȋ ȇ; ȋ ȇ) |brazilsko mesto|: v ~u ~ ~u
riodejanêirski -a -o (ȇ)
Riodejanêirčan -a m, preb. i. (ȇ)
Riodejanêirčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Sáde -da [sad-] m, oseb. i. (ȃ); gl. de Sade
Santiágo de Chíle -a ~ ~ [tja či] m, zem. i. (ȃ ȋ) |glavno mesto Čila|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Compostéla -a ~ ~ [tja ko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |špansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Cúba -a ~ ~ [tja ku] m, zem. i. (ȃ ȗ) |kubansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Saussure -rja in Saussure -ra [sosír] m, prva oblika s -em oseb. i. (ȋ; ȋ); gl. de Saussure
sêdelce -a [də] s (é; ȇ) manjš.
sêdeln -a -o [də] (ȇ)
sêdelni -a -o [də] (ȇ) ~ jermen
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ) ~o jermenje
sédem1 -- [də] s (ẹ́) ~ plus šest je trinajst ‹7 + 6 = 13›; zmagati s ~ proti tri ‹7 : 3›; točka A~ ‹A7›
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
sédem..1 [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdnéven, sédemmétrovka, sédemtisočák
sedem..1 [də] prvi del podr. zlož. sedemlétka
sédem..2 [də] del sklopa (ẹ́/ẹ̑) sédemdeset, sédemkrat sédemsto, sédemintrídeset
sedem..2 [də] del sklopa sedemnájst
sédemdeset1 -- [də] s (ẹ́) šteti do ~ ‹70›; ~ deljeno z deset je sedem ‹70 : 10 = 7›
sédemdeset2 -ih [də] glav. štev. (ẹ́) ~ kilometrov na uro ‹70 km/h›; pred ~imi leti
sédemdeset -ih [də] m, ž, s mn. (ẹ́; ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im sedemdesetim letom
sédemdeset.. [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdesetléten, sédemdesetlétnica
sédemdeseti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) praznovati ~ rojstni dan; ~a leta 19. stoletja |1870-1879|
sédemdesetlétnica -e ž [də] (ẹ́/ẹ̑ ẹ̑) praznovati ~o
sédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) čestitke ~u
sédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) zdrava ~
sédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemdesetmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~a razdalja
sédemdnéven -vna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) Izlet bo ~
sédemdnévni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~ tečaj
sédemka -e [də] ž (ẹ́) sedmica
sédemkrat [də] količ. kratn. prisl. (ẹ́) ponoviti ~; ~ večji
sédemkraten -tna -o [də] (ẹ́) ~a zmaga
sédemléten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) biti komaj ~
sédemlétni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o šolanje
sedemlétka -e ž [də] ž (ẹ̑) |doba; šola|
sédemlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) vpis ~ov v šolo
sédemlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemmésten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemméstni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o število
sédemmétrovka -e [də] ž (ẹ́/ẹ̑ẹ́; ẹ́/ẹ̑ẹ̑) šport. prisoditi ~o |prosti strel|
sédemmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~ trak
sedemnájst1 -- [də] s (á) ~ in tri je dvajset ‹17 + 3 = 20›
sedemnájst2 -ih [də] glav. štev. (á) biti star ~ let
sedemnájst -ih [də] m, ž, s mn., člov. (á) ~im so dali odpoved; nečlov. priti ob ~ih |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|
sedemnájst..1 [də] prvi del podr. zlož. (á) sedemnájstléten
sedemnájst..2 [də] del sklopa (á) sedemnájststo
sedemnájst..3 [də] podstava izpeljanke (á) sedemnájstkrat
sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|
sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|
sedemnájstléten -tna -o [də] (áẹ̑) ~ fant
sedemnájstlétnik -a [də] m, člov. (áẹ̑) sposobnosti ~ov
sedemnájstlétnica -e [də] ž, člov. (áẹ̑)
sedemnájstlétničin -a -o [də] (áẹ̑)
sedemnájststo -tih [də] glav. štev. (á) tisoč sedemsto: Leto ~ devetinosemdeset je pomembna zgodovinska letnica ‹1789›
sédemosmínski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȋ) ~ del celote
sédemsto1 -- [də] s (ẹ́) ~ deljeno s sto je sedem ‹700 : 100 = 7›; šteti do ~
sédemsto2 -tih [də] glav. štev. (ẹ́; ẹ́) ~ let
sédemsto -tih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́) ~im so že poslali odločbe
sédemstoti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) ~a obletnica ustanovitve ‹700.›
sédemtisočák -a [də] m (ẹ́á; ẹ̑á) poud. |gora|
sédemtisočglàv -áva -o in sédemtisočgláv -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȁ ẹ́/ẹ̑á ẹ́/ẹ̑á; ẹ́/ẹ̑ȃ) ~a množica
sédemúren -rna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ)
sédemúrni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ) ~ delavnik
Sêdlo -a s, zem. i. (é) v ~u
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ)
Sedljàn -ána in Sedlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Sedljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
skládenjski -a -o [də] (á) jezikosl. ~e zakonitosti
Sovódenj -dnja m, zem. i. (ọ̑) v ~u
sovódenjski -a -o [də] (ọ̑)
Sovódenjčan -a [də] m, preb. i. (ọ̑)
Sovódenjčanka -e [də] ž, preb. i. (ọ̑)
srédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a srečanja
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
šésttédenski -a -o [də] (ẹ̑ẹ̑) ~ dopust
Škédenj -dnja m s -em zem. i. (ẹ́) v ~u
škédenjski -a -o [də] (ẹ́)
Škédenjc -a [də] m s -em preb. i. (ẹ́)
Škédenjka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
Škédenjčev -a -o [də] (ẹ́)
tédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ zaslužek
tédensko [də] čas. prisl. (ẹ̑) ~ izplačevati; izhajati trikrat ~
Teilhard de Chardin -a ~ -a [tejár də šardén] m, oseb. i. (ȃ ȇ) |francoski jezuit in paleontolog|
°Teilharddechardinov -a -o (ȃȇ) ~a dela dela Teilharda de Chardina
Tírso de Molína -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ ȋ) |španski dramatik|
Tour de France ~ ~ -cea [túr də fráns] m, stvar. i. (ȗ ȃ) |francoska kolesarska dirka|
trítédenski -a -o [də] (ȋẹ̑) ~ tečaj; Zamuda je že ~a
vèčtédenski -a -o [də] (ȅẹ̑) ~o deževje
Vídem1 -dma m, zem. i. (í) |pri Grosupljem|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem2 -dma m, zem. i. (í) |del Krškega|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji|
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem pri Ptúju -dma ~ ~ m, zem. i. (í ú) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
vsakotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a oddaja
Wiesbaden -dna [vízbáden] m, zem. i. (ȋá) |nemško mesto|: v ~u
wiesbadenski -a -o [də] (ȋá)
Wiesbadenčan -a [də] m, preb. i. (ȋá)
Wiesbadenčanka -e [də] ž, preb. i. (ȋá)
zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju
zádenjski -a -o [də] (ȃ) ~ skok
zádenjsko [də] nač. prisl. (ȃ) hoditi, umikati se ~
Závodnje -a s, zem. i. (á) v ~u
závodenjski -a -o [də] (á)
Závodenjčan -a [də] m, preb. i. (á)
Závodenjčanka -e [də] ž, preb. i. (á)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024

de facto [defákto] prisl.
GLEJ SINONIM: zares1
de iure [dejúre] prisl. zv.
GLEJ SINONIM: pravno
právno ozirn. prisl.
izraža, da je dejanje, lastnost določena s stališča prava
SINONIMI:
pravniško, knj.izroč. de iure, knj.izroč. juridično

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž
Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte
ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa
balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín
bìč Frazemi s sestavino bìč:
bìč bôžji
bolézen Frazemi s sestavino bolézen:
francóska bolézen, otróška bolézen čésa, preboléti otróško bolézen
bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba
bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt
brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec, tôpli brátec, vínski brátec
cigàn Frazemi s sestavino cigàn:
čŕn kot cigàn, lagáti kot cigàn
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj
četŕt Frazemi s sestavino četŕt:
akadémska četŕt
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo
dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím
distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše
drèn Frazemi s sestavino drèn:
tŕden kot drèn, zdràv kot drèn
drevó Frazemi s sestavino drevó:
drevó spoznánja, jésti z drevésa spoznánja, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zarádi drevés ne vídeti gózda
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás, dóber glás, dóber glás gré o kóm/čém, dóber glás se [hítro] šíri, dóber glás séže v devêto vás, [glás] kot iz sóda, glás vpijóčega v puščávi, izgubíti dóber glás, na vès glás, ne dáti glasú od sêbe, povzdígniti glás, príti na slàb glás, slàb glás, slàb glás se šíri o kóm/čém, správiti kóga/kaj na slàb glás, správiti kóga ob dóber glás, šíriti dóber glás
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
gléženj Frazemi s sestavino gléženj:
ne séči kómu niti do gléžnja, ne séči kómu niti do gléžnjev
gnézdo Frazemi s sestavino gnézdo:
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči
gŕm Frazemi s sestavino gŕm:
bíti za vsákim gŕmom, ne rásti za vsákim gŕmom, rásti za vsákim gŕmom, v tém gŕmu tičí zájec, za vsákim gŕmom
gròb Frazemi s sestavino gròb:
bíti z êno nôgo v grôbu, kdó bi se v grôbu obráčal, če, kdó bi se v grôbu obŕnil, če, kopáti gròb kómu, kopáti gròb sám sêbi, kopáti si gròb, molčáti kot gròb, obráčati se v grôbu, obrníti se v grôbu, od zíbeli do grôba, od zíbelke do grôba, odnêsti kàj v gròb [s sebój], správiti kóga v gròb, tího kàkor v grôbu, tišína kot v grôbu, zvést do grôba, zvestôba do grôba
híšica Frazemi s sestavino híšica:
híša iz kárt, híšica iz kárt, podírati se kot híšica iz kárt, podréti se kot híšica iz kárt, sesúti se kot híšica iz kárt, zrúšiti se kot híšica iz kárt
hláden Frazemi s sestavino hláden:
bíti hláden do kóga, delováti kot hládna pŕha, dočákati hládno pŕho, doživéti hláden túš, doživéti hládno pŕho, hláden kàkor léd, hláden kot léd, hláden kot smŕt, hládna krí, [kot] hláden túš, kot hládna pŕha, ohraníti hládno krí, ostáti hláden, ostáti hláden do kóga, pripráviti kómu hládno pŕho, tó je [kot] hláden túš, učinkováti kot hládna pŕha
hotéti Frazemi s sestavino hotéti:
hóčeš nóčeš
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
ígla Frazemi s sestavino ígla:
bíti [kàkor] na íglah, bíti [kot] na íglah, iskáti íglo v sénu, iskáti [kàkor] íglo v kopíci sená, iskáti [kóga/kàj] kot íglo v sénu, [kot] iskánje ígle v kopíci sená, nájti íglo v kopíci sená, nájti íglo v sénu, sedéti [kot] na íglah, tánek kot ígla
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
igráča Frazemi s sestavino igráča:
bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, biti [kot] igráča [kómu kàj], kàj ni igráča [kómu], ne biti igráča kómu kàj, ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráča [kómu kàj], postáti igráča v rôkah kóga/čésa
jábolko Frazemi s sestavino jábolko:
ádamovo jábolko, Éridino jábolko, jábolko razdôra, jábolko spóra, jábolko sváde, spórno jábolko, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, ugrízniti v kíslo jábolko, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zagrísti v kíslo jábolko
jájce Frazemi s sestavino jájce:
bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, čepéti kot kóklja [na jájcih], glédati kóga kot žába jájce, hodíti kot po jájcih, iméti jájca, iskáti dláko v jájcu, Kolúmbovo jájce, kot kóklja [na jájcih], [kot] kúkavičje jájce, ne iméti jájc, podtakníti kómu [kot] kúkavičje jájce, práskati se po jájcih, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, tóča, debéla kàkor kúrja jájca, zijáti kot žába jájce
jéza Frazemi s sestavino jéza:
bíti hítre jéze, bíti nágle jéze, bléd od jéze, kúhati jézo [na kóga/kàj], peníti se od jéze, píhati od jéze, pozelenéti od jéze, prebledéti od jéze, rdèč od jéze, strésati jézo na kóga/kàj, strésti jézo na kóga/kàj, zardéti od jéze, zelèn od jéze, zelenéti od jéze
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
káča Frazemi s sestavino káča:
dólg kot jára káča, gojíti káčo na pŕsih, gréti káčo na pŕsih, iméti jêzik kot káča, iméti káčo v žêpu, káča [je] v žêpu, kàkor [da] bi káča píčila kóga, kàkor [da] je káča píčila kóga, kàkor jára káča, kot bi káča píčila kóga, kot jára káča, [kot] povést o jári káči [in stêklem pólžu], píčiti kàkor káča, redíti káčo na pŕsih, síkati kàkor káča, síkati kot káča, síkniti kàkor káča, s káčo v žêpu, skrívati kàj kot káča nôge, tajíti kàj kot káča nôge, vléči se kàkor jára káča, vléči se kot jára káča [in stekel polž], zvíjati se kàkor kača, zvíjati se kot káča, zvíti se kot káča
káfra Frazemi s sestavino káfra:
izgíniti kot káfra
kalíber Frazemi s sestavino kalíber:
bíti [vêlik] kalíber, velíkega kalíbra
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
káplja Frazemi s sestavino káplja:
do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, [kot] káplja v mórje
kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt, ígra z odpŕtimi kártami, igránje z odpŕtimi kártami, igráti na kárto čésa, igráti z odpŕtimi kártami, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti vsè kárte v rôkah, odkríti [svôje] kárte, podréti se kot híšica iz kárt, pokazáti [svôje] kárte, sesúti se kot híšica iz kárt, stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, zrúšiti se kot híšica iz kárt
kljúka Frazemi s sestavino kljúka:
kljúko si podájati kjé/pri kóm, obésiti kàj na kljúko
kóklja Frazemi s sestavino kóklja:
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím], čepéti kot kóklja [na jájcih], kot kóklja [na jájcih], naj kóklja bŕcne kóga, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], stára kóklja
koléno Frazemi s sestavino koléno:
bíti do kolén v dréku, grísti koléna, iméti méhka koléna, koléna se trésejo kómu, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne séči kómu niti do kolén, pásti na koléna, prosíti kóga na kolénih, státi do kolén v dréku
koló Frazemi s sestavino koló:
bíti [za] pêto koló, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, koló zgodovíne, kot pêto koló, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, zaustáviti koló zgodovíne, zavrtéti koló zgodovíne
kônec Frazemi s sestavino kônec:
bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, brez kônca in krája, iméti glávo na právem kôncu, iméti kàj na kôncu jezíka, íti [tudi] na kônec svetá, lotíti se čésa na právem kôncu, lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kônec pámeti ne príde kómu, potégniti krájši kônec, vídeti lúč na kôncu tunéla, začéti na právem kôncu, zaglédati lúč na kôncu tunéla
konôplja Frazemi s sestavino konôplja:
rásti kot konôplja
korák Frazemi s sestavino korák:
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
kôstanj Frazemi s sestavino kôstanj:
hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, [kot] vróč kôstanj, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošíljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice
kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel, kôzla v zélnik spustíti, postáviti kôzla za vrtnárja, smrdéti kot kôzel, stréljati kôzle, ustrelíti kôzla, žŕtveni kôzel
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví, bíti módre krví, do krví, do zádnje káplje krví, hládna krí, hlepéti po kŕvi [kóga], húda krí, iméti kàj v kŕvi, iméti módro krí, iz mesá in krví, [kàkor] krí in mléko, [kàkor] mléko in krí, krí in mesó, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je izgínila kómu z líc, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà v glávo kómu, krí je têkla v potókih, krí je udárila kómu v glávo, krí je zalíla kómu obràz, krí je zastála kómu v žílah, krí je zledenéla kómu v žílah, krí ledení kómu v žílah, krí ni vôda, krí têče kjé, krí vrè kómu [v žílah], krí za krí, krí zavrè kómu [v žílah], mesó in krí, mírna krí, mírno krí, módra krí, ne umazáti si rôk s krvjó, ohraníti hládno krí, ohraníti mírno krí, píti krí kómu, plačáti kàj s krvjó, plemeníta krí, postati mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, prelíti krí kóga, prelíti krí [za kóga/kàj], prelívati krí [za kóga/kàj], príti kómu v mesó in krí, púščati kómu krí, rdèč kot krí, scáti krí, tičáti v kŕvi kómu kàj, umazáti si rôke s krvjó, v kŕvi je kómu kàj, vróča krí, vróča krí se je ohladíla
krík Frazemi s sestavino krík:
dvígniti vík in krík, krík vpijóčega v puščávi, vpijočega v puščavi, vík in krík, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zagnáti vík in krík
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
króžnik Frazemi s sestavino króžnik:
iméti kàj na króžniku, ponújati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinášati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinêsti [kómu kàj] [vsè] na króžniku
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge, béla kúga, braníti se kóga/čésa kot kúge, čŕna kúga, da bi kúga kóga, da bi kúga pobrála kóga, izogíbati se kóga/čésa kot kúge, ogíbati se kóga/čésa kot kúge, razšíriti se kot kúga, smrdéti kàkor kúga, smrdéti kot kúga, šíriti se kot kúga, zaudárjati kot kúga
lákota Frazemi s sestavino lákota:
vólčja lákota
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
lílija Frazemi s sestavino lílija:
bél kot lílija, číst kot lílija
líst Frazemi s sestavino líst:
bíti náše gôre líst, bíti nepopísan líst [papírja], fígov líst, iz lísta napráviti hrást, nepopísan líst [papírja]
literatúra Frazemi s sestavino literatúra:
pogróšna literatúra, šúnd literatúra
ločítev Frazemi s sestavino ločítev:
ločítev od míze in póstelje
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
lúna Frazemi s sestavino lúna:
bíti [kot] na lúni, bíti za lúno, kot bi lájal v lúno, [kot da] je kdó pádel z lúne, lájati v lúno, lúna nósi kóga, lúna tŕka kóga, [okrógel] kàkor [pólna] lúna, [okrógel] kot [pólna] lúna, živéti [kot] na lúni, življênje na lúni
Matjážev Frazemi s sestavino Matjážev:
Matjáževa bráda
mésec Frazemi s sestavino mésec:
medéni mésec
míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
mlín Frazemi s sestavino mlín:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, govoríti kàkor mlín, jêzik têče kómu kàkor mlín, napeljáti vôdo na svój mlín, obrníti vôdo na svój mlín, speljáti vôdo na svój mlín, vôda na mlín kóga
móč Frazemi s sestavino móč:
na móč, na vsò móč, z vsèmi močmí
móčnik Frazemi s sestavino móčnik:
bíti v [lépem] móčniku, kómaj za móčnik, kot múha v móčniku, [lép] móčnik skúhati [kómu], pásti v móčnik, zaíti v móčnik
móda Frazemi s sestavino móda:
bíti iz móde, bíti [zeló] v módi, po zádnji módi, prihájati v módo, priti iz móde, príti v módo, zádnji krík móde
mójster Frazemi s sestavino mójster:
bíti [právi] mójster za kàj, mójster beséde, mójster perésa, mójster skáza
mòlj Frazemi s sestavino mòlj:
kabinétni mòlj, knjížni mòlj, pisárniški mòlj
móž Frazemi s sestavino móž:
bíti fígamóž, bíti kot èn móž, bíti móž beséda, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, delováti kot èn móž, do zádnjega možá, kot èn móž, ledéni možjé, móž postáve, móž stárega kopíta, móž v módrem, možjé v módrem, nastopíti kot èn móž, od pŕvega do zádnjega možá, ostáti móž beséda, postáti fígamóž, postáviti se kot èn móž, uníčiti do zádnjega možá
mŕtev Frazemi s sestavino mŕtev:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, mŕtva tóčka, mŕtvi kapitál, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, ostáti na mŕtvi tóčki, premakníti kàj z mŕtve tóčke, premakníti se z mŕtve tóčke, znájti se na mŕtvi tóčki
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
naročèn Frazemi s sestavino naročèn:
bíti kot naročèn [za kóga/kàj], prihájati kot naročèn, príti kot naročèn
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá, hváliti kóga/kàj do nebá, kàkor stréla z védrega nebá, kot gròm z védrega nebá, kot mána z nebá, kot stréla z jásnega [nebá], kot z nebá pásti, kováti kóga v devêto nebó, kováti kóga v nebó, na vsè štíri straní nebá, ne pásti z nebá, pásti kot mána z nebá, pod mílim nébom, povzdigováti kóga/kàj do nebá, spáti pod mílim nébom, tréščiti kot stréla z jásnega nebá, udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá, v nebó vpijóč, zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom
nehvaléžnost Frazemi s sestavino nehvaléžnost:
čŕna nehvaléžnost
nóč Frazemi s sestavino nóč:
bíti čŕn kot nóč, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, božíčna nóč, čez nóč, čŕn kot nóč, dán in nóč, kàkor dán in nóč, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], neúmen kot nóč, nóč in dán, pod pláščem nočí, poróčna nóč, prijáteljica nočí, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svéta nóč, velíka nóč
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, brúsiti nôge, dáti nóge pod pázduho, dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, iméti nóge têžke kot cènt, iméti zvézane rôke in nôge, izgubíti tlà pod nogámi, izgúbljati tlà pod nogámi, metáti kómu poléna pod nóge, mótati se pod nogámi, od gláve do nôg, od nôg do gláve, pod nogámi gorí kómu, podstáviti kómu nôgo, postavítev na lástne nôge, postáviti kóga/kàj na lástne nôge, postáviti se na lástne nôge, postávljati se na lástne nôge, skrívati kàj kot gàd nôge, skrívati kàj kot káča nôge, stísniti rép med nóge, tajíti kàj kot káča nôge, têči, kólikor nôge nêsejo kóga, tlà pod nogámi goríjo kómu, tlà se májejo [pod nogámi] kómu, tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu, ubráti pót pod nóge, umréti s škórnji na nôgah, vrtéti se pod nogámi, vstáti z lévo nôgo, vzéti nôge pod pázduho, vzéti pót pod nóge, z rokámi in nogámi, zagoréti pod nogámi kómu, zvíti rép med nóge, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, življênje na velíki nôgi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
nòž Frazemi s sestavino nòž:
bíti [si] na nòž, bòj na nòž, bojeváti se na nòž, boríti se na nòž, držáti nòž na gŕlu kóga, ígra na nòž, igráti na nòž, íti na nòž, íti pod nòž, izostrén kot nòž, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, kot nòž v hŕbet [kómu/čému], mórati pod nòž, nabrúšen kot nòž, nastáviti kómu nòž na gŕlo, nòž na gŕlu kóga, nòž v hŕbet [kómu/čému], óster kàkor nòž, óster kot nòž, postáviti kàj na nòž, zabôsti kómu nòž v hŕbet, zaríniti kómu nòž v hŕbet, zasadíti kómu nòž v hŕbet
oáza Frazemi s sestavino oáza:
oáza mirú
obísti Frazemi s sestavino obísti:
do obísti, obráti kóga do obísti, oglódati kóga do obísti, poznáti kóga/kàj do obísti, preiskáti kómu obísti, pretípati kómu obísti, pretípati kómu srcé in obísti, spoznáti kóga/kàj do obísti
obràz Frazemi s sestavino obràz:
glédati smŕti v obràz, krí je zalíla kómu obràz, ne môči poglédati v obràz kómu, obràz se je podáljšal kómu, obràz se je zmračíl kómu, pokazáti svój právi obràz, povédati kómu resníco v obràz, povédati v obràz kómu kàj, smejáti se v obràz kómu, sóditi kóga po obrázu, vréči kómu rokavíco [v obràz], z dvéma obrázoma, zabrúsiti kómu resníco v obràz, zréti smŕti v obràz
odêja Frazemi s sestavino odêja:
béla odêja, íti pod odêjo, snéžna odêja, zlésti pod odêjo
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj
óglje Frazemi s sestavino óglje:
čŕn kot óglje
ognjemèt Frazemi s sestavino ognjemèt:
ognjemèt beséd
ójnica Frazemi s sestavino ójnica:
skakáti čez ójnice, skočíti čez ójnice, skočíti v [zakónske] ójnice, skók čez ójnice
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
pámet Frazemi s sestavino pámet:
bíti bòlj počásne pámeti, bíti krátke pámeti, bíti ob pámet, govoríti na pámet, iméti krátko pámet, iméti kúrjo pámet, iméti vèč sréče kot pámeti, kúrja pámet, naučíti kóga/kàj pámeti, ne govoríti na pámet, niti na kônec pámeti ne páde kómu, niti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, príti k pámeti, ptíčja pámet, solíti kómu pámet, správiti kóga k pámeti, správiti kóga ob pámet, správljati kóga ob pámet, učíti se na pámet
Pandórin Frazemi s sestavino Pandórin:
Pandórina skrínjica
pást Frazemi s sestavino pást:
dobíti kóga v pást, íti v pást, pásti v pást, ujéti kóga v pást, ujéti se v pást, zaíti v pást
pérje Frazemi s sestavino pérje:
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
perspektíva Frazemi s sestavino perspektíva:
ptíčja perspektíva, s ptíčje perspektíve, z žábje perspektíve, žábja perspektíva
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, pések v očí, sípati kómu pések v očí, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vréči kómu pések v očí
pésem Frazemi s sestavino pésem:
drúga pésem, drugáčna pésem, ísta pésem, labódja pésem, péti stáro pésem, poslúšati stáro pésem, stára pésem
pést Frazemi s sestavino pést:
délati na lástno pést, dobíti kóga v pést, držáti pestí za kóga/kàj, na lástno pést, naredíti na lástno pést, pestí srbíjo kóga, pravíca pestí, smejáti se kómu v pést, stískati pestí [za kóga/kàj; da], tiščáti pestí [kómu; za kóga/kàj], udáriti s pestjó po mízi
píka Frazemi s sestavino píka:
bíti na píki, čŕna píka, dobíti čŕno píko, dobíti píko na jezíku, iméti čŕno píko, iméti kóga/kàj na píki, iméti píko na jezíku, in píka, mánjka [šè] píka na í, naredíti píko, naredíti píko na í, ne iméti stó pík, pa píka, píka na í, píko dréti, píko odréti, postáviti píko na í, prislúžiti si čŕno píko, vzéti kóga/kàj na píko, zaslúžiti čŕno píko
plášč Frazemi s sestavino plášč:
obráčati plášč po vétru, obrníti plašč po vétru, pod pláščem nočí
poléno Frazemi s sestavino poléno:
dobíti poléna pod nôge, dobívati poléna pod nôge, metáti kómu poléna pod nôge, zagnáti kómu poléno pod nôgo
polítika Frazemi s sestavino polítika:
nójeva polítika, nójevska polítika, polítika môčne rôke, polítika odpŕtih vrát, polítika popúščanja, polítika síle
pólt Frazemi s sestavino pólt:
kúrja pólt, kúrja pólt oblíje kóga, kúrja pólt spreletáva kóga, kúrja pólt spreletí kóga
pràg Frazemi s sestavino pràg:
bíti na prágu čésa, bitina prágu smŕti, bíti na prágu življênja, metánje čez pràg, metáti kóga čez pràg, na prágu življênja, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, vréči kóga čez pràg
pravíca Frazemi s sestavino pravíca:
izročíti kóga pravíci, pásti v rôke pravíce, pravíca močnéjšega, pravíca pestí, pravíci je zadoščêno, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, rôka pravíce, s pólno pravíco
prêstol Frazemi s sestavino prêstol:
bíti na prestólu, metáti kóga s prestóla, páhniti kóga s prestóla, sedéti na prestólu, správiti kóga s prestóla, vréči kóga s prestóla, zríniti kóga s prestóla
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
púnčica Frazemi s sestavino púnčica:
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa
ráca Frazemi s sestavino ráca:
[čásnikarska] ráca, hodíti kot ráca, [novínarska] ráca, ráca na vôdi, ráce pásti, zíbati se kot ráca
račún Frazemi s sestavino račún:
bogatéti na túj račún, délati račún brez krčmárja, íti za račún brez krčmárja, naredíti račún brez krčmárja, na túj račún, porávnati stáre račúne [s kóm], porávnavati stáre račúne[s kóm], prekrížati kómu račúne, príti na svój račún, račún brez krčmárja, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, živéti na túj račún, življênje na túj račún
rép Frazemi s sestavino rép:
bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti na répu [čésa], brez gláve in répa, brez répa in gláve, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti glávo in rép, iméti rèp in glávo, izpúliti hudíču rép, izpúliti vrágu rép, ne iméti ne répa ne gláve, ostáti na répu [čésa], stísniti rép med nóge, stopíti kómu na rép, za míšji rép, znájti se na répu [čésa], zvíti rép med nóge
rešêtka Frazemi s sestavino rešêtka:
bíti za rešêtkami, končáti za rešêtkami, ostáti za rešêtkami, posláti kóga za rešêtke, prebíti za rešêtkami, preživéti za rešêtkami, pristáti za rešêtkami, sedéti za rešêtkami, znájti se za rešêtkami, ždéti za rešêtkami, življênje za rešêtkami
rezêrva Frazemi s sestavino rezêrva:
iméti želézno rezêrvo, želézna rezêrva
Rím Frazemi s sestavino Rím:
íti v Rím, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím
rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa
rokáv Frazemi s sestavino rokáv:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu, kot iz rokáva strésati kàj, krêpko [si] zavíhati rokáve, poštêno [si] zavíhati rokáve, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, strésati kàj [kot] iz rokáva, zasúkati [si] rokáve, zavíhati [si] rokáve
róžica Frazemi s sestavino róžica:
bíti v róžicah, govoríti, kàkor bi róžice sadíl, kot bi róžice sadíl, róžice cvetíjo [kómu], z róžicami je postláno kómu, z róžicami ni postláno kómu
sád Frazemi s sestavino sád:
ne rodíti sadôv, ne rodíti sadú, prepovédan sád, prepovédan sád je nàjslájši, rodíti sád, rodíti sadôve, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla
Scíla Frazemi s sestavino Scíla:
krmáriti med Scílo in Karíbdo, krmárjenje med Scílo in Karíbdo, med Scílo in Karíbdo, plúti med Scílo in Karíbdo, vozíti med Scílo in Karíbdo, vôžnja med Scílo in Karíbdo, znájti se med Scílo in Karíbdo
sekíra Frazemi s sestavino sekíra:
bôjna sekíra je izkopána, bôjna sekíra je zakopána, divjáti kot snéta sekíra, drvéti kot snéta sekíra, izkopáti bôjno sekíro, kot snéta sekíra, letéti kot snéta sekíra, sekíra je pádla kómu v méd, zakopáti bôjno sekíro
sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
síla Frazemi s sestavino síla:
polítika popúščanja, polítika síle, síla kóla lómi, víšja síla, z vsèmi sílami
sín Frazemi s sestavino sín:
Ábrahamov sín, Ádamov sín, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, (kot) izgubljêni sín
sláma Frazemi s sestavino sláma:
goréti kot sláma, iméti slámo v glávi, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, mlátenje prázne sláme, mlatíti prázno slámo, prázna sláma, senó – sláma
slòn Frazemi s sestavino slòn:
béli slôni, iméti kóžo debélo kot slòn, kot slòn v trgovíni s porcelánom, napráviti iz múhe slôna, naredíti iz múhe slôna, obnášati se kot slòn v trgovíni s porcelánom, vêsti se kot slòn v trgovíni s porcelánom
smétana Frazemi s sestavino smétana:
bíti smétana [čésa], pobírati smétano, pobráti [vsò] smétano, posnéti smétano, zbrála se je smétana [čésa]
snég Frazemi s sestavino snég:
bél kot snég, bíti [kot] lánski snég, bíti már kot [za] lánski snég, kot [za] lánski snég, zanímati se kot za lánski snég, zméniti se kot za lánski snég
sód Frazemi s sestavino sód:
dêbel kot sód, [glás] kot iz sóda, gláva [kóga] je kot sód, iméti glávo kot sód, iméti trébuh kot sód, izbíti sódu dnò, [kàkor] sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, pijàn kot sód, polníti sód(e) brez dnà, sedéti na sódu smodníka, sód smodníka, trébuh je kot sód, živéti na sódu smodníka
sól Frazemi s sestavino sól:
bíti sól zêmlje, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti málo [vèč] solí v glávi, ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti niti za sól, ne zaslúžiti niti za sól, s ščèpcem solí, še za sól ne iméti
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 8941 zadetkov.