d -- in -ja [də̀ də̀ja in dé dêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) peta črka slovenske abecede: napiši d;
mali d;
od d do k;
razločni d-ji // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d d -- kot imenovalni prilastek
odstavek d / učenci 1. d
♦ glasb. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; gled. abonma reda D; med. vitamin D
d- prvi del zloženk
nanašajoč se na d: vozniški izpit D-kategorije; deželna D-liga / 1. d-razred
♦ glasb. D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; med. D-vitamin; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
de... predpona v sestavljenkah
1. za izražanje nasprotnosti tega
a) kar je pomen osnovne besede: dehumanizacija, demilitarizacija; denacionalizirati
b) kar pomeni beseda z drugačno predpono: defenziva, degresija
2. za izražanje odstranjevanja, smeri proč, stran: depilacija, deratizacija; degažirati
de facto [defákto] prisl. (ȃ) knjiž. dejansko: nova vlada je priznana de facto, ne pa še de iure / de facto odloča sam
de iure [dejúre] prisl. (ȗ) knjiž. pravno: priznati pravice de iure
dejáti2 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ) star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti2:
očeta so dejali na mrtvaški oder;
dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenjadeján -a -o star.:
ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele; truplo je bilo v grob dejano
déti1 dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1:
jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo;
ne dam tako poceni, de trgovec;
del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2
fin de siècle fin de siècla [fendəsjêkəl] m (ȇ)
lit. doba dekadence ob koncu 19. stoletja: dunajski fin de siècle; duhovna kriza fin de siècla
findesièclovski -a -o [fendəsjêklou̯ski] (ȇ)
pridevnik od fin de siècle:
galán -a m (ȃ)
knjiž. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili: bil je pravi galan; galani v slogu fin de siècla / za njo se je ozirala kopica mladih in starih galanov občudovalcev, kavalirjev
golíst -a m (ȋ)
pristaš politike francoskega generala de Gaulla: golisti so podprli referendum; predsednik, vodja golistov; zaveznik golistov / francoski golisti
golízem -zma m (ī)
politična smer v Franciji, kot jo je razvijal in zastopal francoski general de Gaulle: pristaš golizma; dediščina, tradicija golizma; obdobje golizma
karnevál -a m (ȃ) praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval;
organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod// knjiž. pustovanje, pust1: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval
kúhinja -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji;
svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnišnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo;
rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele// ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje
♦ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja
nìč5 člen. (ȉ) v nikalnih stavkih
1. izraža popolno zanikanje
a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride
b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu
2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja
● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič
šêri in sherry -ja [šêri] m (ȇ)
desertno vino, po izvoru iz okolice španskega mesta Jerez de la Frontera: piti šeri; steklenica šerija; v prid. rabi: šeri vino
žé in žè in že člen. (ẹ̑; ȅ)
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje: zakaj že odhajaš; menda nisi že utrujen; nisem vedel, da je že tako pozno; niso pričakovali, da si že tu / mi smo že končali, oni pa so šele začeli; tam je že pomlad, tu je še zima
// izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, zgodnejši, kot se pričakuje: že jutri bo prost; prijatelja sta že iz otroških let; shodil je že z desetimi meseci; že takrat so računali z izjemami; že zdaj je jasno, da bodo uspeli; to bolezen je imel že kot otrok
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
a) pred časom govorjenja ali v njem: pri zdravniku je že bil, zdaj mora še počivati; to knjigo že imam; to sem že slišal; zdaj že spi; zaradi dolgega čakanja je že nestrpen; vsi smo že zbrani; vstopnice so že v prodaji / boš kmalu prišel? Že prihajam / o tem govori v že citiranem delu; odvzeli so jim že priznane pravice
b) do navedenega časa ali v njem: ob osmih bo že odpotoval; ko se je vrnil, so že spali; do večera bodo ceste že splužene
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane: že dve uri čakajo; pojedel je že pet krofov, pa še ni sit; danes je že trikrat telefoniral; imajo že več tisoč članov / pri branju knjige je že na stoti strani
4. navadno na začetku stavka izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče: že ime pove vse; že misel na to je zame strašna; že nasmeh bi jo osrečil / že zaradi svojega položaja je imel velik vpliv; kristali so bili že po obliki nenavadni / že kozarček žganja mu škoduje; že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo
// izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo: hišo bodo pa že dekleta pospravila; sina bo že oče ukrotil; tega se boš pa že v šoli naučil
// poudarja pomen besede, na katero se nanaša: že lepše čase smo imeli; s tem si šel že predaleč; že vnaprej se vas veselimo / to mi že lahko verjameš; že kar vidim ga, kako godrnja
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine: to ste že naredili, ker so vam pomagali; takrat si mu že posodil, zdaj mu pa ne bi več; prvi dan so že dosti hodili, saj so bili spočiti
// izraža pripravljenost za kako dejanje: to ti bom pa že dal; nič ne de, bom že počakal; to malenkost ti bom že prinesel
// izraža sposobnost za kaj: drugega ne bo mogel delati, za vrt bo že skrbel / šiva že še, težjega dela pa se ne loti več
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve: bomo že našli kak izhod; se bo že pokazalo, kdo ima prav; kar naj grozijo. Se bodo že naveličali; naj gre, se bo že še kesal
// izraža prepričanost o čem sploh: vi boste že šli, drugi pa najbrž ne; takemu delu že ne boš kos; prinesi vina, že veš, katerega / to pa že lahko narediš zame / nekaj ti bo že še dal
// izraža nezahtevnost glede časovne bližine uresničitve: ne silite ga, bo že šel; bomo že pospravili, saj se ne mudi / elipt. kar počasi, bomo že naredili
7. izraža sprijaznjenje s čim: zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno; ne čudite se preveč, je že tako, da se nesporazumu ne da izogniti
8. ekspr., navadno z velelnikom, zapostavljen izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu: daj mi že mir; govori že vendar; nehaj že s svojim sitnarjenjem; povej že, kaj misliš; pojdi že, sicer boš zamudil / no, slišiš, (ali) bo že kaj
// v želelnih stavkih poudarja željo po uresničitvi: ko bi bili izpiti že mimo; ko bi vendar že dobili stanovanje
// v vzkličnih stavkih poudarja grožnjo: te bom že ujel, boš videl / ti bom že dal kaznoval te bom; tepen boš; pog. ti bo že pokazal (hudiča) povzročil ti bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; elipt. jim bom že pokazal skopuha zaradi očitka, da sem skopuh, jim bom naredil, povzročil kaj zelo neprijetnega
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku: komaj je odšla, že so se začeli smejati; še preden se je zavedel, je bil že v jarku / kakor hitro je zaslišala svoje ime, je že planila pokonci
// izraža, da je dejanje neposredno pred uresničitvijo: že je hotel oditi, ko so ga poklicali po zvočniku; nameraval je že odstopiti, pa si je nenadoma premislil / hotel sem te že vprašati, če bi šel z menoj
10. v protivnem priredju za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek: piše že, vendar slabo; razložil nam je že, razumel pa ga ni nihče; sprejel ga je že, a zadržano
11. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: jaz ti že ne bom kupil tega; kdo gre z njim? Jaz že ne / to že ni res; tako neumen pa že ni
12. v zvezi s prislovi za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti: kje je že to za nami; kje že bom jutri ob tem času / že kdaj bi morala to storiti
13. navadno v zvezi s tako, tako in tako za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: že tako in tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric pa je bil že tako redkobeseden; iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev
14. z zaimki ali prislovi za izražanje ali poudarjanje poljubnosti: naj bo kakršna že, rad jo ima; kdor že si, pomagaj nam; oglasite se, kjer že ste; najdi hišnika ali kogar že / ta pogoj je izhodišče za kakršna že koli pogajanja; naj bo že kakorkoli, podprli vas bomo / zadovoljen bo s čimer že bodi s čimerkoli / bodo že kako opravili tudi brez njega; ne skrbite, mu bo že kdo pomagal; ga bodo že kje našli
15. z vprašalnimi zaimki ali prislovi poudarja ugibanje, ponovno vprašanje: pregnali so jih v gore ali kam že; kje že tiči ta otrok; kdo ga že išče / čigav je že bil tisti avtomobil; kako je že ime tistemu dekletu / menda je iz Celja ali od kod že
16. v vezniški rabi, v pogojnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi če že za izražanje pridržka: naj gredo, če že hočejo; če že ima priliko, naj jo izkoristi; tako je bilo, če že hočete vedeti; če sem že tukaj, bom ostal / pri teh stvareh, če so že neizbežne, se ne prenagli / ker sem že obljubil, se ne bom umaknil / elipt. verjetno ne bo kar tako odšel. In če že, pa naj
// z nikalnico za izražanje izvzemanja: jabolka so vsaj lepa, če že ne okusna
// v stopnjevalnem priredju, v zvezi že – kaj šele za izražanje neomejenosti na prvi člen: že hodi težko, kaj šele teče; že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko
17. izraža zadržano pritrjevanje: mislijo, da obvladujejo položaj. Že, toda ne bodo ga dolgo; organizirali bodo svetovno prvenstvo. Že že, a kdo bo vse plačal / najbrž so prišli pravočasno. Po mojem že; tega pa ne znaš najbolje. Že mogoče
// izraža sprijaznjenje s čim: že dobro, pusti to; no, no, že dobro; že prav, že prav, ste se pač zmotili; razumem, že razumem, nič hudega / že prav, bom vsaj vedel za drugič
● bo že kruha bo že bo dovolj; si zadovoljen s službo? Bo že zame zame je sprejemljiva; kakšna je letos letina? Bo že srednje dobra; kako se vam godi? Že gre srednje dobro; boste to zmogli? Bom že kako bom, vendar težko; kako boste pa živeli v takih razmerah? Bo že kako upamo, da bomo na kak način vzdržali; pog. saj nič ne rečem, odgovoril bi ji pa že lahko izraža očitek, nejevoljo; nizko iz njega že raste regrat je mrtev (in pokopan)
AguirrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski pustolovec in osvajalec
IZGOVOR: [agíre], rodilnik [agíreja]
BESEDOTVORJE: Aguirrejev
AlgecirasPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [alhesíras], rodilnik [alhesírasa]
BESEDOTVORJE: Algeciraščan, Algeciraščanka, Algeciraščanov, Algeciraščankin, algeciraški
amsterdamskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ámsterdamski]
ZVEZE: amsterdamski vrh
AndrejaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [andrêja], rodilnik [andrêje]
BESEDOTVORJE: Andrejin
AntoinePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski matematik
IZGOVOR: [antu̯án], rodilnik [antu̯ána]
BESEDOTVORJE: Antoinov
art décoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ár dekó], rodilnik [ár dekója]
BaltazariniPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Balthasarja de Beaujoyeulxa, italijanskega violinista in skladatelja
IZGOVOR: [baltadzaríni], rodilnik [baltadzarínija]
BESEDOTVORJE: Baltazarinijev
BalzacPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [balzák], rodilnik [balzáka]
BESEDOTVORJE: Balzacov
Baudouin de CourtenayPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
poljski jezikoslovec
IZGOVOR: [bodu̯ên də kurtené], rodilnik [bodu̯êna də kurtenêja]
BESEDOTVORJE: Baudouinov in de Courtenayjev
BaudouinovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bodu̯ênou̯], ženski spol [bodu̯ênova], srednji spol [bodu̯ênovo]
Biskajski zalivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [biskájski zalíu̯], rodilnik [biskájskega zalíva]
BurbonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik francoske vladarske rodbine
v množini Burboni francoska vladarska rodbina
IZGOVOR: [burbón], rodilnik [burbóna]
BESEDOTVORJE: Burbon, Burbonka, Burbonov, Burbonkin, burbonski
Calderón de la BarcaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kalderón de la bárka], rodilnik [kalderón de la bárke] tudi [kalderón de la bárka]
BESEDOTVORJE: Calderónov
CalderónovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kalderónou̯], ženski spol [kalderónova], srednji spol [kalderónovo]
CaminoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
romarska pot v Evropi
skrajšano ime za El Camino de Santiago
IZGOVOR: [kamíno], rodilnik [kamína]
CamõesPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
portugalski pesnik
IZGOVOR: [kamójš], rodilnik [kamójša]
BESEDOTVORJE: Camõesev
CervantesPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [servántes], rodilnik [servántesa]
BESEDOTVORJE: Cervantesov
Ch.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
CoulombPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kulón], rodilnik [kulóna]
BESEDOTVORJE: Coulombov
dPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀ja] tudi [də̀] tudi [dé], rodilnik [dêja] tudi [dé]
DPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀ja] tudi [də̀] tudi [dé], rodilnik [dêja] tudi [dé]
dPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
DPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
DPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [də̀], rodilnik [də̀] tudi [dé], rodilnik [dé]
d. d.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dé dé] in [də̀ də̀]
DEPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [də̀é], rodilnik [də̀é] in [déé], rodilnik [déé]
.dePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [píka də̀é] in [píka déé]
De AmicisPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski pisatelj
IZGOVOR: [de amíčis], rodilnik [de amíčisa]
BESEDOTVORJE: De Amicisov
De AmicisovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de amíčisou̯], ženski spol [de amíčisova], srednji spol [de amíčisovo]
de BrogliePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [də brôj], rodilnik [də brôja]
BESEDOTVORJE: de Brogliev
de BroglievPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də brôjeu̯], ženski spol [də brôjeva], srednji spol [də brôjevo]
ZVEZE: de Broglieva valovna dolžina
de CourtenayPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
poljski jezikoslovec
IZGOVOR: [də kurtené], rodilnik [də kurtenêja]
BESEDOTVORJE: de Courtenayjev
de CourtenayjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də kurtenêjeu̯], ženski spol [də kurtenêjeva], srednji spol [də kurtenêjevo]
de factoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de fákto], rodilnik [de fákto]
de factoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de fákto]
de GaullePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski general in državnik
IZGOVOR: [də gól], rodilnik [də góla]
BESEDOTVORJE: de Gaullov
de GaullovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [də gólou̯], ženski spol [də gólova], srednji spol [də gólovo]
de la VegaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de la véga], rodilnik [de la vége] in [de la véga]
BESEDOTVORJE: de la Vegov
de la VegovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de la végou̯], ženski spol [de la végova], srednji spol [de la végovo]
de PalmaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: de Palmov
De PalmaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de pálma], rodilnik [de pálme] in [de pálma]
BESEDOTVORJE: De Palmov
de PalmovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
De PalmovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de pálmou̯], ženski spol [de pálmova], srednji spol [de pálmovo]
de SouzaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de sôu̯za], rodilnik [de sôu̯ze] in [de sôu̯za]
BESEDOTVORJE: de Souzov
De SouzaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [de sôu̯za], rodilnik [de sôu̯ze] in [de sôu̯za]
BESEDOTVORJE: De Souzov
de SouzovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de sôu̯zou̯], ženski spol [de sôu̯zova], srednji spol [de sôu̯zovo]
De SouzovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [de sôu̯zou̯], ženski spol [de sôu̯zova], srednji spol [de sôu̯zovo]
Dionizij PariškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [dijonízij paríški], rodilnik [dijonízija paríškega]
ZVEZE: sveti/sv. Dionizij Pariški
DyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [də̀í], rodilnik [də̀í] in [déí], rodilnik [déí] in [də̀ ípsilon], rodilnik [də̀ ípsilon] in [dé ípsilon], rodilnik [dé ípsilon]
Elizabeta PortugalskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [elizabéta pọrtugálska], rodilnik [elizabéte pọrtugálske]
ZVEZE: sveta/sv. Elizabeta Portugalska
FIFAPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Mednarodna nogometna federacija
IZGOVOR: [fífa], rodilnik [fífe]
BESEDOTVORJE: FIFIN
Filip II. ŠpanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [fílip drúgi špánski], rodilnik [fílipa drúgega špánskega]
fin de sièclePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [fên də sjékəl], rodilnik [fên də sjékla]
Floridski prelivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
preliv med Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom
IZGOVOR: [flóritski prelíu̯], rodilnik [flóritskega prelíva]
BESEDOTVORJE: floridskoprelivski
Frančišek SaleškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [frančíšək saléški], rodilnik [frančíška saléškega]
ZVEZE: sveti/sv. Frančišek Saleški
FreycinetPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [fresiné], rodilnik [fresinêja]
BESEDOTVORJE: Freycinetov in Freycinetev
Gaskonjski zalivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [gaskón’ski zalíu̯], rodilnik [gaskón’skega zalíva]
Gibraltarski prelivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
morski preliv med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem
IZGOVOR: [gíbraltarski prelíu̯], rodilnik [gíbraltarskega prelíva]
BESEDOTVORJE: gibraltarskoprelivski
GobineauPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
IZGOVOR: [gobinó], rodilnik [gobinója]
BESEDOTVORJE: Gobineaujev
golistPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [golíst], rodilnik [golísta] tudi [degolíst], rodilnik [degolísta]
BESEDOTVORJE: golistov tudi degolistov
golističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [golístičən], ženski spol [golístična], srednji spol [golístično] tudi [degolístičən], ženski spol [degolístična], srednji spol [degolístično]
golistkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [golístka], rodilnik [golístke] tudi [degolístka], rodilnik [degolístke]
BESEDOTVORJE: golistkin
golizemPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogfrancosko politično gibanje, ki vzdržuje moč državnih ustanov, imenovano po Charlesu de Gaullu
IZGOVOR: [golízəm], rodilnik [golízma] tudi [degolízəm], rodilnik [degolízma]
GvatemalaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Gvatemala
IZGOVOR: [gvatemála], rodilnik [gvatemále]
BESEDOTVORJE: Gvatemalec, Gvatemalka, Gvatemalčev, Gvatemalkin, gvatemalski
Gvinejski zalivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [gvinêjski zalíu̯], rodilnik [gvinêjskega zalíva]
Herman iz KarintijePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hêrman is karíntije], rodilnik [hêrmana is karíntije]
Herman KoroškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hêrman koróški], rodilnik [hêrmana koróškega]
HolandecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
prebivalec pokrajine na Nizozemskem
IZGOVOR: [holándəc], rodilnik [holántca]
BESEDOTVORJE: Holandčev
HornPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [hórn] in [hórən], rodilnik [hórna]
Izabela PortugalskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [izabéla pọrtugálska], rodilnik [izabéle pọrtugálske]
ZVEZE: sveta/sv. Izabela Portugalska
Jakobova potPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [jákobova pót], rodilnik [jákobove potí]
Janez LjubljanskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [jánes ljubljánski], rodilnik [jáneza ljubljánskega]
Janez od KrižaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [jánes ot kríža], rodilnik [jáneza ot kríža]
ZVEZE: sveti/sv. Janez od Križa
Juan CarlosPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hu̯án kárlos], rodilnik [hu̯ána kárlosa]
BESEDOTVORJE: Juan Carlosov
Jurij iz BrežicPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [júrij iz bréžic], rodilnik [júrija iz bréžic]
Katarina MedičejskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [katarína medičêjska], rodilnik [kataríne medičêjske]
La FontainePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [la fontên], rodilnik [la fontêna]
BESEDOTVORJE: La Fontainov
Madame de La FayettePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Marie-Madeleine Pioche de Lavergne La Fayette, francoske pisateljice
IZGOVOR: [madám də la fajêt], rodilnik [madám də la fajêt]
MagnelliPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski slikar
IZGOVOR: [manjéli], rodilnik [manjélija]
BESEDOTVORJE: Magnellijev
Margareta NavarskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
francoska kraljica in pisateljica
IZGOVOR: [margaréta navárska], rodilnik [margaréte navárske]
MedičejecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik italijanske plemiške rodbine
v množini Medičejci italijanska plemiška rodbina
IZGOVOR: [medičêjəc], rodilnik [medičêjca]
BESEDOTVORJE: Medičejec, Medičejka, Medičejčev, Medičejkin, medičejski
Mehiški zalivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv v Atlantskem oceanu
IZGOVOR: [méhiški zalíu̯], rodilnik [méhiškega zalíva]
BESEDOTVORJE: mehiškozalivski
MontaignePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski renesančni pisatelj in filozof
IZGOVOR: [montênʼ], rodilnik [montênja]
BESEDOTVORJE: Montaignev
NostradamusPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Michela de Nostre-Dame, francoskega jasnovidca, astrologa in zdravnika
IZGOVOR: [nostradámus], rodilnik [nostradámusa]
BESEDOTVORJE: Nostradamusov
Panamska zemeljska ožinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ožina med Karibskim morjem in Tihim oceanom
IZGOVOR: [pánamska zêməl’ska ožína], rodilnik [pánamske zêməl’ske ožíne]
plemenitPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [plemenít]
Prašičji zalivPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zaliv na južni obali Kube
IZGOVOR: [prašíčji zalíu̯], rodilnik [prašíčjega zalíva]
BESEDOTVORJE: prašičjezalivski
ZVEZE: invazija v Prašičjem zalivu, Prašičji zaliv
RichelieuPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik
IZGOVOR: [rišeljé], rodilnik [rišeljêja]
BESEDOTVORJE: Richelieujev
Rio de JaneiroPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
glavno mesto zvezne države Rio de Janeiro
IZGOVOR: [ríjo de žanêjro], rodilnik [ríja de žanêjra] tudi [ríjo de žanêjra]
BESEDOTVORJE: Riodejaneirčan, Riodejaneirčanka, Riodejaneirčanov, Riodejaneirčankin, riodejaneirski
RonaldoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
vzdevek Ronalda Luiza Nazaria de Lima, brazilskega nogometaša
IZGOVOR: [ronáldo], rodilnik [ronálda]
BESEDOTVORJE: Ronaldov
Saint-ExupéryPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj in letalec
IZGOVOR: [sênt-egziperí], rodilnik [sênt-egziperíja]
BESEDOTVORJE: Saint-Exupéryjev
SalvadorkaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [sálvadorka], rodilnik [sálvadorke]
BESEDOTVORJE: Salvadorkin
São PauloPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zvezna država v Braziliji
glavno mesto zvezne države São Paulo
IZGOVOR: [sáo páu̯lo], rodilnik [sáo páu̯la]
BESEDOTVORJE: Sãopaulčan, Sãopaulčanka, Sãopaulčanov, Sãopaulčankin, sãopaulski
SucrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
španski priimek
južnoameriški general
IZGOVOR: [súkre], rodilnik [súkreja]
BESEDOTVORJE: Sucrejev
špan.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Terezija AvilskaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica, cerkvena učiteljica
IZGOVOR: [terêzija ávilska], rodilnik [terêzije ávilske]
ZVEZE: sveta/sv. Terezija Avilska
The New York TimesPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [də̀ njú jórk tájms], rodilnik [də̀ njú jórk tájmsa]
BESEDOTVORJE: The New York Timesov
TotòPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
umetniško ime Antonia de Curtisa-Gagliardija, italijanskega filmskega igralca in komika
IZGOVOR: [totó], rodilnik [totója]
BESEDOTVORJE: Totòjev
Turnir Roland GarrosPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [turnír rolán garós], rodilnik [turnírja rolán garós]
Veliki Bilmski ergPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
območje peščenih sipin v Sahari
IZGOVOR: [véliki bílmski êrk], rodilnik [vélikega bílmskega êrga] in [véliki bíləmski êrk], rodilnik [vélikega bíləmskega êrga]
VignyPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski književnik
IZGOVOR: [vinjí], rodilnik [vinjíja]
BESEDOTVORJE: Vignyjev
Zahodni KarpatiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [zahódni karpáti], rodilnik [zahódnih karpátou̯]
BESEDOTVORJE: zahodnokarpatski
Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)
Baudouin de Courtenay -a ~ -ja [boduén də kurtené -a də -êja] m, druga enota z -em oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑ ẹ̑ ȇ) |poljski jezikoslovec|
°Baudouindecourtenayjev -a -o (ẹ̑ȇ) ~a dela dela Baudouina de Courtenaya; prim. de Courtenay
Bódensko jézero -ega -a [də] s, zem. i. (ọ́ ẹ̑) |jezero na meji med Nemčijo, Švico in Avstrijo|
brádeljnica -e [də] ž (ȃ) |drog|
Calderón de la Barca -a ~ ~ -e in Calderón de la Barca -a ~ ~ -a [kalderón de la bárka] m, oseb. i. (ọ̑ ȃ; ọ̑ ȃ) |španski dramatik|
°Calderóndelabárcov -a -o (ọ̑ȃ), ●Calderóndelabárcin -a -o (ọ̑ȃ)~e drame drame Calderona de la Barce
Calderónov -a -o (ọ̑)
celotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ program prireditev
Ciudád de México -a ~ -a [sjudad de mehiko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Mehike|: v -u ~ -u
ciudáddeméxiški -a -o (ȃẹ̑)
Collège de France -- ~ ~ [koléž də fráns] m, stvar. i. (ẹ̑ ȃ) |francoska visoka šola|: študirati na ~ ~ ~
Copacabána -e [kopakabana] ž, zem. i. (ȃ) |plaža v Riu de Janeiru|: na ~i
Cuéllar -ja [kveljar] m s -em oseb. i. (ẹ̑); gl. Perez de Cuellar
Cyranó de Bergerác -ja ~ -a [sirano də beržerak] m, prva enota s -em oseb. i. (ọ̑ ȃ) |oseba iz Rostandove komedije|
°Cyranódebergerácov -a -o (ọ̑ȃ) ~e drame drame Cyranoja de Bergeraca
čédermac -a [də] m s -em člov. (ẹ̑) neobč. |narodno zaveden duhovnik|
čédermačev -a -o [də] (ẹ̑) neobč.
Čédermac -a [də] m s -em oseb. i. (ẹ̑) |oseba iz Bevkovega romana|
Čédermačev -a -o [də] (ẹ̑)
čédermačevski -a -o [də] (ẹ̑) duhovnik s ~o usodo
d1 d-ja tudi d -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; učenec iz prvega ~ ‹1. d›; razred ~; prim. d-
D1 D-ja in D -- [də̀ də̀ja in dé dêja tudi də̀ in dé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; red ~; vitamin ~; prim. D-
d2 -- in d d-ja [dé in dé -êja] m, druga oblika z -em (ẹ̑; ẹ̑ ȇ) glasb. |ton|
D2 -- [dé] m, simb. (ẹ̑) |rimska števka petsto|; kem. devterij
d3 -- [də̀ in də̀] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. d›
d- [də̀ in dé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) d-línija, d-mól, d-rázred; prim. d1
D- [dé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) D-dúr, D-vitamín; D-vitamínski; prim. D1
dandi -ja [dá tudi dé] m z -em člov. (ȃ; ẹ̑) žarg. angleški ~i |gizdalini|
dandijev -a -o (ȃ; ẹ̑) žarg.
dandijevski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijski -a -o [dá tudi dé] (ȃ; ẹ̑) žarg. ~o vedenje |gizdalinsko|
dandijstvo -a [dá tudi dé] m, pojm. (ȃ; ẹ̑) žarg. |gizdalinstvo|
dandízem -zma [da tudi de] m, pojm. (í) žarg. |gizdalinstvo|
D-dúr -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ȗ) glasb.
de.. [poudarjeno dè] predp. |raz.., od.., iz.., ne..| decentralizírati, degradírati, dehidrírati, demaskírati, demilitarizírati, demoralizírati, devalvírati; defenzíva, degresíja
De Amícis -a [iči] m, oseb. i. (ȋ) |italijanski pisatelj|
De Amícisov -a -o (ȋ)
debèr -brí [də] ž -ì -- -ì -ijó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ə̏ ȋ) |ozka dolina|
dèbrski -a -o [də] in débrski -a -o (ə̏; ə̏; ẹ́; ẹ̑) ~a dolina
de Courtenay ~ -ja [də kurtené -êja] m z -em oseb. i. (ẹ̑ ȇ)
de Courtenayjev ~ -a ~ -o (ȇ); prim. Baudouin de Courtenay
de Cuéllar ~ -ja [kvéljar] m z -em oseb. i. (ẹ̑)
de Cuéllarjev ~ -a ~ -o (ẹ̑); prim. Perez de Cuéllar
de fácto [fak] ozirn. prisl. zv. (ȃ) lat. cit. dejansko: ~ ~ odloča sam
de Gaulle ~ -lla [də gól] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski politik|
de Gaullov ~ -a ~ -o (ọ̑)
De Glêria ~ -e in De Glêria ~ -a [ija] m, druga oblika z -em oseb. i. (ȇ; ȇ) |slovenski filmski snemalec|
De Glêrijev ~ -a ~ -o (ȇ), ●De Glêrijin ~ -a ~ -o (ȇ)
degolíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
degolístka -e ž, člov. (ȋ)
dególovec -vca m z -em člov. (ọ̑) |privrženec de Gaulla|
dególovka -e ž, člov. (ọ̑)
dególovčev -a -o (ọ̑)
dehtéti -ím [də tudi de] nedov. dehtì -íte tudi dêhti -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; dehtênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. dišati: Lipa ~i; brezos. dehteti po čem Dehtelo je po zemlji
dehtív -a -o [də tudi de]; bolj ~ (í; ȋ í í) neobč. ~o cvetje dišeče, dehteče
dehtívost -i ž, pojm. (í) neobč.
de iúre [ju] ozirn. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. pravno: priznati kaj ~ ~
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
dèlj [də] primer. razdalj. prisl. (ə̏) redk. dalj, dlje: vreči kaj ~ kot drugi; že ~ časa bolehati
dencè -à in dènce -a [də] s (ȅ ȁ; ə̀) manjš. |dno|
de Sáde ~ -da [də sad-] m, oseb. i. (ȃ) |francoski pisatelj|
de Sádov ~ -a ~ -o (ȃ)
desádovski -a -o [də] (ȃ) ~a literatura
de Saussure ~ -rja in de Saussure ~ -ra [də sosír] m, prva oblika z -em oseb. i. (ȋ; ȋ) |švicarski jezikoslovec|
de Saussurjev ~ -a ~ -o in de Saussurov ~ -a ~ -o (ȋ; ȋ)
De Síca ~ -e in De Síca ~ -a [ka] m, oseb. i. (ȋ ȋ) |italijanski režiser|
De Sícov ~ -a ~ -o (ȋ), ●De Sícin ~ -a ~ -o (ȋ)
dèska -e in deskà -è [də] ž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̀; ȁ ȅ) razžagati ~o; hrastove ~e; likalna ~; razglasna ~; šahovska ~; poud. nastopiti na odrskih ~ah |na gledališkem odru, v gledališču|; publ. odskočna ~ za njegovo uveljavitev |omogočenje|; šport.
deskálen -lna -o [də] (ȃ)
deskálni -a -o [də] (ȃ) ~ šport
dèskar -ja [də] m z -em člov. (ə̏) ~i ob obali; ~ na snegu
dèskarka -e [də] ž, člov. (ə̏)
dèskarjev -a -o [də] (ə̏)
dèskarski -a -o [də] (ə̏) ~o tekmovanje
dèskast -a -o [də]; bolj ~ (ə̀; ə̏) ~ vrh gore
dèskati -am [də] nedov. -ajóč, -áje; dèskanje (ə̏) |jadrati na deski|
deskáti -ám [də] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; deskánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ steno |oblagati z deskami|
deskôvnik -a [də] m (ȏ) tisk. ~ s tiskarskimi stavki
deščén -a -o [də] (ẹ̑) ~ strop
deščénost -i [də] ž, pojm. (ẹ̑)
dèščica -e in deščíca -e [də] ž (ə̀; í) manjš. parketna ~
dèščičast -a -o in deščíčast -a -o [də] (ə̀; í) ~ pod
dèščičen -čna -o in deščíčen -čna -o [də] (ə̀; ə̏; ȋ) ~ strop
deščíti -ím [də] nedov. dèšči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; deščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) les. daščiti
déti2 dém dov. déš dé; déva désta désta; démo déte dêjo; dèj/dêj dêjte; dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́ ẹ̑) star. reči, dejati
dez.. [poudarjeno déz-] varianta predp. de.. |raz..| dezinficírati, dezodorírati, dezavuírati; deziluzíja
dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|
dèžek -žka in dežèk -žkà [də] m, skup. (ə̏; ə̏ ȁ) manjš.; poud. majski ~ |dež|
dežemér -a [də] m (ẹ̑) vremen. |priprava|
dežemérski -a -o [də] (ẹ̑) vremen. ~a postaja
dèžen -žna -o [də] (ə̀; ə̏)
dèžni -a -o [də] (ə̀; ə̏) ~ plašč; ~e kaplje
deževáti -úje [də] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála; deževánje; (-àt) (á ȗ) Zunaj ~uje; os., poud. Cvetje ~uje z oken na ulico |pada, se razsipava|; deževati na koga/kaj Krogle ~ujejo ~ sovražnika; deževati po kom/čem Udarci so kar deževali po njem
dežéven -vna -o [də]; bolj ~ (ẹ́) ~ dan
dežévni -a -o [də] (ẹ́) ~e kaplje
dežévnost -i [də] ž, pojm. (ẹ́)
dežévje -a [də] s, skup. (ẹ̑) jesensko ~
dežévnat -a -o [də]; bolj ~ (ẹ̑) deževen: ~o jesensko vreme
dežévnica -e [də] ž (ẹ̑) |voda|
dežévnik -a [də] m živ. (ẹ́; ẹ̑) ~i v zemlji; jata ~ov
dežíti -í [də] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -íl -íla; dežênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. deževati: Začelo je ~
dèžjev -a -o [də] (ə̀; ə̏) redk. ~o vreme deževno
dèžnat -a -o in dežnàt -áta -o [də]; bolj ~ (ə̏; ȁ á á; ȁ ȃ á) vlažni, ~i kraji
dèžnatost -i in dežnátost -i [də] ž, pojm. (ə̏; á)
dežníca -e [də] ž, snov. (í) deževnica; števn., rastl. dežnikarica
dežníček -čka [də] m (í; ȋ) manjš.
dežník -a [də] m (í) odpreti ~; |goba|
dežníkar -ja [də] m z -em člov. (ȋ) |izdelovalec, popravljavec|
dežníkarica -e [də] ž, člov. (ȋ)
dežníkarjev -a -o [də] (ȋ)
dežníkaričin -a -o [də] (ȋ)
dežníkarica -e [də] ž (ȋ) |goba|
dežnikárna -e [də] ž (ȃ) delati v ~i
dežníkarski -a -o [də] (ȋ) ~a obrt
dežníkast -a -o [də]; bolj ~ (í) ~ klobuk pri gobah
dèžno- [də] prvi del prir. zlož. (ə̏/ə̏) dèžno-snéžen
dèžno-snéžen -žna -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑)
dèžno-snéžni -a -o [də] (ə̀/ə̏-ẹ̑) ~e razmere
dídel [də] posnem. medm. (í/ȋ) ~ ~ dideldu
dideldáj [də] posnem. medm. (ȃ) Lajna poje ~ dideldu
dideldájček -čka [də] m (ȃ) kmet. žvrklja
dideldú [də] posnem. medm. (ȗ) Lajna poje dideldaj ~
d-mól -a [dé] m, pojm. (ẹ̑-ọ̑) glasb.
Drésden -dna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
drésdenski -a -o [də] (ẹ́)
Drésdenčan -a [də] m, preb. i. (ẹ́)
Drésdenčanka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
dudeldú [də] posnem. medm. (ȗ) Cigumigu, ~
dvótédenski -a -o [də] (ọ̑ẹ̑) ~ dopust
dvótédenskost -i [də] ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
édenski -a -o [də] (ẹ́; ẹ̑) izobr. rajski: ~ vrt
èn1 êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é)
1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa; Že ~e tri dni ga ni približno, kake; ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|
2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri; knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg
3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed
4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|
êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse
êna -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) neknj. pog. ~ čez drugo govorita obe hkrati
êno -ega s (é) Imeli so dve teleti. Eno so prodali; ~ z drugim |oboje|
ênotédenski -a -o [də] (é/ȇẹ̑) ~ tečaj
fin de siècle ~ ~ -la [fen də sjékəl] m, pojm. (ẹ̑) |doba dekadence|
gnézdece -a [də] s (ẹ́; ẹ̑) manjš. kraljičkovo ~; ljubk. najino skupno ~ |dom, stanovanje|; omilj. podeželsko ~ |majhen, odročen kraj|
gódenčič -a tudi gôdenčič -a [də] m z -em živ. (ọ́; ó) |goden ptič|
golíst -a m, člov. (ȋ) |privrženec de Gaulla|
golístka -e ž, člov. (ȋ)
Grádno -ega s, zem. i. (á) v ~em
grádenski -a -o [də] (á)
Grádenčan -a [də] in Grádenc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (á; á)
Grádenčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Graubünden -dna [gráu̯bíndən] m, zem. i. (áȋ) |švicarski kanton|: v ~u
graubündenski -a -o [də] (áȋ)
Graubündenec -nca [də] m z -em preb. i. (áȋ)
Graubündenka -e [də] ž, preb. i. (áȋ)
Graubündenčev -a -o [də] (áȋ)
grédeljnica -e [də] ž (ẹ̑) kmet. |palica|; teh. |veriga|
grédeljnik -a [də] m (ẹ̑) kmet. |klin|
izdehtéti -ím [de tudi də] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. izdišati se: Cvet je izdehtel
izdeževáti se -úje se [də] dov.; drugo gl. deževati (á ȗ) redk. nehati deževati: Izdeževalo se je
jèdet [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, kako si bled; ~, kaj takega pa še ne
jèdeta [də] razpolož. medm. (ȅ) ~, padel bo; ~, koliko jih je
jézdec1 -a [də] m z -em člov. (ẹ̑) ~ priganja konja
jézdečev -a -o [də] (ẹ̑)
jézdec2 -a [də] m z -em živ. (ẹ̑) ~i pri pisalnem stroju; voj. pregraditi ulico s španskimi ~i |z ovirami|
Lópe de Véga -ja ~ -e in Lópe de Véga -ja ~ -a m, prva enota z -em oseb. i. (ọ̑ ẹ̑; ọ̑ ẹ̑) |španski pesnik in dramatik|
°Lópedevégov -a -o (ọ̑ẹ̑), ●Lópedevégin -a -o (ọ̑ẹ̑)~e pesmi pesmi Lopeja de Vege
mándelj -dlja tudi mándelj -na [də] m, prva oblika z -em (á; á)
1. olupiti ~; mn., snov. jesti ~e
2. vnetje ~ev
mándeljast● -a -o [də]; bolj ~ (á) mandljast, mandeljnast
mándeljc -a [də] m z -em živ. (ȃ) pešaj. zajčji samec; člov., neknj. pog., slabš. |mož, fant|
mándeljčev -a -o [də] (ȃ)
mándeljnast -a -o [də] (á) ~a oblika
mándeljnasto nač. prisl. [də] (á) ~ oblikovane oči
mándeljnov -a -o [də] (á) ~ cvet
nédra -der [də] s mn. (ẹ̑) neobč. (ženske) prsi: lepa ~; Pismo je skrila v ~
nìč6 nik. mer. prisl. zaim. (ȉ)
1. Na svojo domovino niso ~ ponosni; še ~ nošeni čevlji; ~ se ne boj; ne biti ~ všeč; prav ~ ne vedeti; čisto ~ narobe; ~ prida človek; ~ ne de, če tega ne veste; ~ več in ~ manj ne vem po vsem tem; Za te čenče nikar ~ ne marajte
2. Zakaj ~ k nam ne prideš? |nikoli|
nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|
núdelj -na [də] m (ú) neknj. ljud. rezanec: ~ na robu krožnika; snov. dati ~e v juho
od kóder [də] podr. ozir. vez. zv. (ọ̑) povzpeti se na vrh, ~ ~ je lep razgled; Vrni se tja, ~ ~ si prišel
Pálma de Mallòrca -e ~ -e [maljórka] ž, zem. i. (ȃ ọ̑) |mesto na Balearih|: na ~i ~ ~i
pálmski -a -o (ȃ)
Pálmčan -a m, preb. i. (ȃ)
Palmčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Pas-de-Calais -a [pa-də-kalé -êja] m s -em/-om [em] zem. i. (ẹ̑ ȇ) |departma v Franciji|: v ~u
pasdecalaijski -a -o (ȇ)
Pasdecalaisčan -a m, preb. i. (ȇ)
Pasdecalaisčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
pas de deux ~ ~ -a [pa də dé dêja] m, tretja enota s -em/-om [em] pojm. (ẹ̑ ê) ples. |ples za dva|
pédenjčlôvek -éka [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ó ẹ́/ẹ̑ẹ́) star. zelo majhen človek
Pérez de Cuéllar -a ~ -ja [pérez de kvéljar] m, tretja enota s -em oseb. i. (ẹ́ ẹ̑) |generalni sekretar OZN|
°Pérezdecuéllarjev -a -o (ẹ́ ẹ̑) ~a politika politika Pereza de Cuellarja; prim. de Cuéllar
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž (ẹ̑ẹ́ẹ̑) ~ ustanovitve društva
pétinsédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pétinsédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ̑ẹ́ẹ̑)
pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika
podeskáti -ám [də] dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; podeskánje; (-àt) (á ȃ) ~ stene |obložiti z deskami|
pòdežéven -vna -o [də] (ȍẹ́)
pòdežévni -a -o [də] (ȍẹ́) ~ hlad
podsêdeln -a -o [də] (ȇ)
podsêdelni -a -o [də] (ȇ) vet. ~a odeja
préden [də] podr. vez. (ẹ̑) v časovnih odvisnikih ~ je odšel, je telefoniral; Ne morem kupiti, ~ ne dobim denarja
predímek -mka m (ȋ) jezikosl. ~ fra, de
prèdjézdec -a [də] m s -em člov. (ȅẹ̑)
prèdjézdečev -a -o [də] (ȅẹ̑)
pridehtéti -ím [də tudi de] dov.; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. pridišati: Vonj po ciklamah je pridehtel v sobo
púdeljček -čka [də] m živ. (ȗ) manjš.; neknj. pog. kodrček
Rádeljsko pólje -ega -a [də] s, zem. i. (á ọ̑) na ~em ~u
Rádlje ob Drávi -delj ~ ~ [də] ž mn., zem. i. (á á ȃ á) v ~ah ~ ~
rádeljski -a -o [də] (á)
Rádeljčan -a [də] m, preb. i. (á)
Rádeljčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
razdehtéti se -ím se [də tudi de] dov. razdehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. razdišati se: Cvet se je kmalu razdehtel; Vonj lipe se je razdehtel po vsej hiši
Río -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) Rio de Janeiro
Río de Janêiro -a ~ -a tudi Río de Janêiro ~ ~ -a [rijo de žanejro] m, zem. i. (ȋ ȇ; ȋ ȇ) |brazilsko mesto|: v ~u ~ ~u
riodejanêirski -a -o (ȇ)
Riodejanêirčan -a m, preb. i. (ȇ)
Riodejanêirčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Sáde -da [sad-] m, oseb. i. (ȃ); gl. de Sade
Santiágo de Chíle -a ~ ~ [tja či] m, zem. i. (ȃ ȋ) |glavno mesto Čila|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Compostéla -a ~ ~ [tja ko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |špansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Santiágo de Cúba -a ~ ~ [tja ku] m, zem. i. (ȃ ȗ) |kubansko mesto|: v ~u ~ ~
santiáški -a -o (ȃ)
Santiážan -a m, preb. i. (ȃ)
Santiážanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Saussure -rja in Saussure -ra [sosír] m, prva oblika s -em oseb. i. (ȋ; ȋ); gl. de Saussure
sêdelce -a [də] s (é; ȇ) manjš.
sêdeln -a -o [də] (ȇ)
sêdelni -a -o [də] (ȇ) ~ jermen
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ) ~o jermenje
sédem1 -- [də] s (ẹ́) ~ plus šest je trinajst ‹7 + 6 = 13›; zmagati s ~ proti tri ‹7 : 3›; točka A~ ‹A7›
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
sédem..1 [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdnéven, sédemmétrovka, sédemtisočák
sedem..1 [də] prvi del podr. zlož. sedemlétka
sédem..2 [də] del sklopa (ẹ́/ẹ̑) sédemdeset, sédemkrat sédemsto, sédemintrídeset
sedem..2 [də] del sklopa sedemnájst
sédemdeset1 -- [də] s (ẹ́) šteti do ~ ‹70›; ~ deljeno z deset je sedem ‹70 : 10 = 7›
sédemdeset2 -ih [də] glav. štev. (ẹ́) ~ kilometrov na uro ‹70 km/h›; pred ~imi leti
sédemdeset -ih [də] m, ž, s mn. (ẹ́; ẹ̑) prakt.sp. bližati se ~im sedemdesetim letom
sédemdeset.. [də] prvi del podr. zlož. (ẹ́/ẹ̑) sédemdesetléten, sédemdesetlétnica
sédemdeseti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) praznovati ~ rojstni dan; ~a leta 19. stoletja |1870-1879|
sédemdesetlétnica -e ž [də] (ẹ́/ẹ̑ ẹ̑) praznovati ~o
sédemdesetlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) čestitke ~u
sédemdesetlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) zdrava ~
sédemdesetlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemdesetmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~a razdalja
sédemdnéven -vna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) Izlet bo ~
sédemdnévni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~ tečaj
sédemka -e [də] ž (ẹ́) sedmica
sédemkrat [də] količ. kratn. prisl. (ẹ́) ponoviti ~; ~ večji
sédemkraten -tna -o [də] (ẹ́) ~a zmaga
sédemléten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) biti komaj ~
sédemlétni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o šolanje
sedemlétka -e ž [də] ž (ẹ̑) |doba; šola|
sédemlétnik -a [də] m, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) vpis ~ov v šolo
sédemlétnica -e [də] ž, člov. (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemlétničin -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemmésten -tna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑)
sédemméstni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ̑) ~o število
sédemmétrovka -e [də] ž (ẹ́/ẹ̑ẹ́; ẹ́/ẹ̑ẹ̑) šport. prisoditi ~o |prosti strel|
sédemmétrski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ẹ́) ~ trak
sedemnájst1 -- [də] s (á) ~ in tri je dvajset ‹17 + 3 = 20›
sedemnájst2 -ih [də] glav. štev. (á) biti star ~ let
sedemnájst -ih [də] m, ž, s mn., člov. (á) ~im so dali odpoved; nečlov. priti ob ~ih |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|
sedemnájst..1 [də] prvi del podr. zlož. (á) sedemnájstléten
sedemnájst..2 [də] del sklopa (á) sedemnájststo
sedemnájst..3 [də] podstava izpeljanke (á) sedemnájstkrat
sedemnájsti -a -o [də] vrstil. štev. (á) biti v ~em letu; oditi ob ~i uri |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~o ‹17.› stoletje |1601—1700|
sedemnájsta -e [də] ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 17. uri|
sedemnájstléten -tna -o [də] (áẹ̑) ~ fant
sedemnájstlétnik -a [də] m, člov. (áẹ̑) sposobnosti ~ov
sedemnájstlétnica -e [də] ž, člov. (áẹ̑)
sedemnájstlétničin -a -o [də] (áẹ̑)
sedemnájststo -tih [də] glav. štev. (á) tisoč sedemsto: Leto ~ devetinosemdeset je pomembna zgodovinska letnica ‹1789›
sédemosmínski -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȋ) ~ del celote
sédemsto1 -- [də] s (ẹ́) ~ deljeno s sto je sedem ‹700 : 100 = 7›; šteti do ~
sédemsto2 -tih [də] glav. štev. (ẹ́; ẹ́) ~ let
sédemsto -tih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́) ~im so že poslali odločbe
sédemstoti -a -o [də] vrstil. štev. (ẹ́) ~a obletnica ustanovitve ‹700.›
sédemtisočák -a [də] m (ẹ́á; ẹ̑á) poud. |gora|
sédemtisočglàv -áva -o in sédemtisočgláv -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȁ ẹ́/ẹ̑á ẹ́/ẹ̑á; ẹ́/ẹ̑ȃ) ~a množica
sédemúren -rna -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ)
sédemúrni -a -o [də] (ẹ́/ẹ̑ȗ) ~ delavnik
Sêdlo -a s, zem. i. (é) v ~u
sêdelski -a -o [də] (é; ȇ)
Sedljàn -ána in Sedlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Sedljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
skládenjski -a -o [də] (á) jezikosl. ~e zakonitosti
Sovódenj -dnja m, zem. i. (ọ̑) v ~u
sovódenjski -a -o [də] (ọ̑)
Sovódenjčan -a [də] m, preb. i. (ọ̑)
Sovódenjčanka -e [də] ž, preb. i. (ọ̑)
srédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a srečanja
Srédnja vás v Bohínju -e -í ~ ~ ž, druga enota dalje -i -- -i -jó zem. i. (ẹ̑ ȃ í ẹ̑ ȋ í) v ~i ~i ~ ~, neurad. v ~i ~i
srednjeváški -a -o, neurad. srédenjski -a -o [də] (ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščàn -ána in Srednjevaščán -a, neurad. Srédnjan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ̑)
Srednjevaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
šésttédenski -a -o [də] (ẹ̑ẹ̑) ~ dopust
Škédenj -dnja m s -em zem. i. (ẹ́) v ~u
škédenjski -a -o [də] (ẹ́)
Škédenjc -a [də] m s -em preb. i. (ẹ́)
Škédenjka -e [də] ž, preb. i. (ẹ́)
Škédenjčev -a -o [də] (ẹ́)
tédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~ zaslužek
tédensko [də] čas. prisl. (ẹ̑) ~ izplačevati; izhajati trikrat ~
Teilhard de Chardin -a ~ -a [tejár də šardén] m, oseb. i. (ȃ ȇ) |francoski jezuit in paleontolog|
°Teilharddechardinov -a -o (ȃȇ) ~a dela dela Teilharda de Chardina
Tírso de Molína -a ~ ~ m, oseb. i. (ȋ ȋ) |španski dramatik|
Tour de France ~ ~ -cea [túr də fráns] m, stvar. i. (ȗ ȃ) |francoska kolesarska dirka|
trítédenski -a -o [də] (ȋẹ̑) ~ tečaj; Zamuda je že ~a
vèčtédenski -a -o [də] (ȅẹ̑) ~o deževje
Vídem1 -dma m, zem. i. (í) |pri Grosupljem|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem2 -dma m, zem. i. (í) |del Krškega|: na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a in Vídemc -a [də] m, druga oblika z -em preb. i. (í; í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem3 -dma m, zem. i. (í) Sveti Jurij: v in na ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem4 -dma m, zem. i. (í; í) |mesto v severni Italiji|
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
Vídem pri Ptúju -dma ~ ~ m, zem. i. (í ú) v ~u ~ ~, neurad. v ~u
vídemski -a -o [də] (í)
Vídemčan -a [də] m, preb. i. (í)
Vídemčanka -e [də] ž, preb. i. (í)
vsakotédenski -a -o [də] (ẹ̑) ~a oddaja
Wiesbaden -dna [vízbáden] m, zem. i. (ȋá) |nemško mesto|: v ~u
wiesbadenski -a -o [də] (ȋá)
Wiesbadenčan -a [də] m, preb. i. (ȋá)
Wiesbadenčanka -e [də] ž, preb. i. (ȋá)
zadehtéti -ím [də tudi de] dov. zadehtênje; drugo gl. dehteti (ẹ́ í) neobč. zadišati: Rože so spet zadehtele; brezos. zadehteti po čem Zadehtelo je po svežem sadju
zádenjski -a -o [də] (ȃ) ~ skok
zádenjsko [də] nač. prisl. (ȃ) hoditi, umikati se ~
Závodnje -a s, zem. i. (á) v ~u
závodenjski -a -o [də] (á)
Závodenjčan -a [də] m, preb. i. (á)
Závodenjčanka -e [də] ž, preb. i. (á)
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 8941 zadetkov.