alárm -a m
alegorȋja -e ž
alergȋja -e ž
altruīzem -zma m
apotẹ̑ka -e ž
aprȋl -a m
ȃvtobus -a m
ȃzimut -a m
bankrọ̑t -a m
bibliotẹ̑ka -e ž
bọ̑mba -e ž
bọ̑rza -e ž
brȁt bráta m
butȋk -a m
C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.
cȋfra -e ž
cȋtre -ter ž mn.
čeljȗst -i ž
člóvek človẹ́ka m
čokolȃda -e ž
čȗrimȗri -ja m
čȗš -a m
dáti dám dov.
desẹ̑t štev.
dežȗren -rna prid.
dinȃmo -a m
dȋvan -a m
dọ́ktor -ja m
drȗg1 -a prid.
fẹ̑bruar -ja m
fẹ̑šta -e ž
-filȋja -e ž drugi člen tujih zloženk
fláša -e ž
fȗkati -am nedov.
fȗks -a m
gomazẹ́ti -ím nedov.
gospọ̑d -a m
gȍzd gózda m,
hetero- prvi člen tujih zloženk
homo- prvi člen tujih zloženk
hȗd húda prid.
idẹ́ntičen -čna prid.
ȋmidž -a m
īngver -ja m
ȋsti -a prid.
īti grẹ́m in grȅm nedov. in dov.
ȋzba -e ž
jámbor -a m
jȃstreb -a m
jȃvka -e ž
jédro -a s
júr1 -ja m
kāk -a zaim.
kāna -e ž
kȃviar -ja m
kdọ̄ kọ̄ga zaim.
ki1 zaim. in vez.
klẹ̑nkati -am nedov.
kọ̑da1 -e ž
kolẹ̄bati -am nedov.
kọ̑nzul -a m
kríž -a m
lantȇrna -e ž
latȇrna -e ž
lẹ̄ct -a m
lobánja -e ž
-logȋja -e ž drugi člen tujih zloženk
lọ̄rber -ja m
macésen -sna m
manifẹ̑st -a m
máša -e ž
mezo- predpona v tujih sestavljenkah
minȗta -e ž
mọ̄do -a s
načȇlnik -a m
nȃjlon -a m
nẹ̑ktar -ja m
-nomȋja -e ž drugi člen tujih zloženk,
núdelj -na m
obȃd -a m in
orto- prvi člen tujih zloženk
pȃpež -a m
páter -tra m
pȃtina -e ž
pȃž -a m
pážiti pȃžim nedov.
penta- prvi člen tujih zloženk
píca1 -e ž
pikapolọ̑nica -e ž
pionír -ja m
pȋpi neskl. prid.
plȃn2 -a prid.
počȃsi prisl.
podrȗžen -žna prid.
poniglȁv -áva prid.,
pȍp1 pópa m
pọ̑rta -e ž
pošẹ̑v prisl.
pózen -zna prid.
prȁg prága m
prázen -zna prid.
predȃl -a m
prekȃt1 -a m,
premóči -mọ́rem dov.
preporȍd -ọ́da m
prešȗštvo -a s
pretẹ̄žen -žna prid.
psevdo- prvi člen tujih zloženk
pȗmpa -e ž
R 1. V slovenskem fonemu r (a) se ohranja pslovan. *r (< ide. *r), npr. róka. (b) Sloven. zlogotvorni r je navadno nastal iz pslovan. *ьr ali *ъr, kar je nastalo iz ide. zlogotvornega *r̥ (ali *ir, *ur), npr. pȓst. Enako se v slovenščini obnašata pslovan. skupini *rь in *rъ (< ide. *ri oz. *ru), npr. rdȅč. (c) Sloven. r se je lahko razvil iz pslovan. *ž v legi pred nenaglašenim *e, če so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji (Cvetko Orešnik, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft XIII–XIV, 433–446, Greenberg, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies II, 63–76), npr. -r, mordȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnemu r, npr. rȋbati. (b) Zlogotvorni r je v star. izposojenkah lahko nadomestil tujejezični *or ali *ar, npr. tŕta, vȓt.
rȁd ráda prid.
rȁk1 ráka m
rébro -a s
rmȃn -a m
rógoz rogọ́za m,
rūjen -jna prid.
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
saksofọ̑n -a m
sekȗnda -e ž
sekundānt -a m
sekundȃren -rna prid.
selotẹ̑jp -a m
sklȅp sklẹ́pa m
-skopȋja -e ž drugi člen tujih zloženk
slȃtina -e ž
slẹ̑herni -a zaim.
-slọ̑vje -a s drugi člen zloženk
smȓt -i ž
sȓh -a m
strọ́ka -e ž
šȋht -a m
štrbȗnk medm.,
televizȋja -e ž
tȋsoč štev.
tórek -rka m
trȃmvaj -a m
tŕpek -pka prid.
ȗd ūda m
vẹ̑lmọ̑ž -možȃ m
vȋrman -a m
volkodlȃk -a m,
vȓtnica -e ž
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.