Tiskanje

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

bodíka bodíke samostalnik ženskega spola [bodíka]

1.

koničast izrastek pri živalih ali rastlinah

2.

iz zoologije morska riba z velikimi usti ter strupenimi bodicami po hrbtu in v škrgah, ki živi zlasti na morskem dnu; primerjaj lat. Scorpaena

3.

zimzelen grm z gladkimi ali nazobčanimi listi z bodicami in drobnimi okroglimi plodovi navadno rdeče barve; primerjaj lat. Ilex aquifolium; SINONIMI: iz botanike navadna bodika

STALNE ZVEZE: navadna bodika
ETIMOLOGIJA: ↑bosti

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín]

1.

morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...

brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof]

neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo]

ki ima bule1 2.

STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet
ETIMOLOGIJA: ↑bula

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]

žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae

STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]

kdor se ukvarja z gojenjem čebel

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in [čəbeláriti]

gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov

ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla]

1.

glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla

1.1.

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...

gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda]

1.

strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad

2.

iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae

3.

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček

4.

slabšalno hudoben, nesramen človek

STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad
FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih
ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]

1.

velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved

1.1.

;

SINONIMI:

goved

2.

večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos

3.

slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava

STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gu̯ou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...

hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi]

1.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček

2.

ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno

3.

kot pridevnik ki je v zvezi s hobijem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

1.

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

2.

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

3.

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

4.

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

5.

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

6.

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

konjíček konjíčka samostalnik moškega spola [konjíčək]

1.

navadno ekspresivno konj, zlasti manjši

2.

igrača, ki predstavlja konja; SINONIMI: konj

3.

dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: hobi

4.

ekspresivno vozilo, zlasti avtomobil

5.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjič

STALNE ZVEZE: morski konjiček
FRAZEOLOGIJA: jekleni konjiček
ETIMOLOGIJA: ↑konjič

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

kôza kôze kozé samostalnik ženskega spola [kôza]

1.

domača žival z zakrivljenimi rogovi in zlasti pri samcu šopom daljših dlak po bradi; primerjaj lat. Capra aegagrus hircus

2.

iz zoologije manjši parkljar z večjimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v gorah; primerjaj lat. Capra

3.

telovadno orodje za preskakovanje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom

4.

priprava za držanje lesa, navadno pri žaganju, iz več nog v obliki črke iks

4.1.

5.

znamenje kitajskega horoskopa med konjem in opico

6.

slabšalno ženska, ki je nespametna, omejena, neumna ali se ji to pripisuje

STALNE ZVEZE: drežniška koza, himalajska koza, kašmirska koza, sanska koza, zbijanje koze
FRAZEOLOGIJA: da bo volk sit in koza cela, skakati kot koza, Naj sosedu koza crkne., Volk sit in koza cela.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. koza, hrv., srb. kòza, rus. kozá, češ. koza < pslov. *koza < ide. *kag̕ah2 ali *kog̕ah2, podobno kot got. hakuls ‛plašč’ (prvotno iz kozje kože) ali litov. ožỹs ‛kozel’, ožkà ‛koza’, alb. dhi ‛koza’, stind. ajá- ‛kozel’, ajā́ ‛koza’ < ide. *h2ag̕- ‛koza, kozel’ - več ...

kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak]

1.

iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon

1.1.

;

SINONIMI:

šampinjon

STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...

kúnec kúnca samostalnik moškega spola [kúnəc]

1.

zajcu podoben sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: zajec

1.1.

FRAZEOLOGIJA: poskusni kunec
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto prek bav. nem. Küniglein, srvnem. kuniglīn, küniclīn iz lat. cunīculus ‛kunec, zajec’, domnevno iz iber. - več ...

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca]

1.

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec

1.1.

2.

iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda

3.

manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica

STALNE ZVEZE: kitajska plavica
FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica
ETIMOLOGIJA: ↑plav

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1.

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

2.1.

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

purán purána samostalnik moškega spola [purán]

1.

večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura

1.1.

;

SINONIMI:

pura

FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: ↑pura

rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]

1.

zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje

ETIMOLOGIJA: ↑rastlina

skalárka skalárke samostalnik ženskega spola [skalárka]

riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Pterophyllum scalare

ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat. scalare iz lat. scālāris ‛stopniščen, lestven’ iz scālae ‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev

sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma]

1.

velika sladkovodna plenilska riba z dolgim valjastim trupom brez lusk in širokim gobcem z brkom podobnimi izrastki; primerjaj lat. Silurus

1.1.

STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...

sviloprêjka sviloprêjke samostalnik ženskega spola [sviloprêjka]

nočni metulj belkaste barve, katerega gosenica izloča snov, iz katere nastane svilena nit za zapredek; primerjaj lat. Bombyx

ETIMOLOGIJA: iz presti svilo

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]

1.

lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak

1.1.

;

SINONIMI:

kukmak

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 5. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...