aktinídija -e ž (ī)
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi
angórec -rca m (ọ̑)
pog. angorski kunec: gojiti angorce
arašíd -a m (ȋ) nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki2:
gojiti arašide;
jesti, luščiti arašide
blagôten -tna -o prid. (ó)
knjiž. ki vsebuje, izraža blagost, dobroto: gojiti blagotne želje / blagotna jesen
borzój -a m (ọ̑)
vet. velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom: gojiti borzoje
brátski -a -o prid. (ȃ) ki je tak kot pri bratih, med brati: bratski objem, pozdrav;
bratski odnosi;
bratska ljubezen, pomoč, sloga;
bratske vezi;
gojiti bratska čustva / simpatije do bratskih narodov; nekdanje bratske republike / ekspr. bratska cena zmerna, primernabrátsko prisl.:
bratsko si deliti
čájevka -e ž (ȃ)
vrtn. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju: gojiti čajevke
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
čebeláriti -im [čebelariti in čəbelariti] nedov. (á ȃ)
gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih
♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel
čebúla -e [tudi čəbula] ž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
čústvo -a s (ȗ)
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva; gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva; obhajala so ga mešana čustva; pesem ga je navdala s plemenitim čustvom; verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
dágnja -e ž (ȃ) morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
dišávnica -e ž (ȃ)
1. nav. mn. rastlina, bogata z dišavnimi snovmi: gojiti dišavnice in zdravilne rastline; nabirati in sušiti dišavnice; domače in tuje dišavnice; dišavnice za juho
2. posodica za dišave: odpreti dišavnico; dragocena dišavnica
foksteriêr -ja m (ȇ)
manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi: gojiti foksterierje
gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á)
1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada
● ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
gambúzija -e ž (ú)
zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis: gojiti gambuzije
gojênje -a s (é)
glagolnik od gojiti: plantažno gojenje drevesnih vrst; gojenje bombaža, gozda; gojenje rib v akvariju / ekspr. gojenje glasbe / knjiž. gojenje dobrih odnosov v družbi
gojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od gojiti: umetna gojitev rib; gojitev in vzdrževanje gozda; gojitev čebel / ekspr. gojitev glasbene umetnosti / knjiž. gojitev narodne enotnosti
gojíti -ím nedov. (ī í) 1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto;
na farmi gojijo govedo za meso;
gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice
● ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen// star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt // knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj 2. ekspr. biti dejaven na določenem področju: gojiti glasbo;
že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo // knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij gojèn -êna -o:
gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑)
domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
gonìč -íča m (ȉ í)
1. kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani; goniči s čredami
2. večji lovski pes, navadno lisast: gojiti goniče / istrski gonič
// lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober gonič
gós -í ž (ọ̑)
1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
♦ zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
grapefruit -a [grêjpfrut tudi grépfrut] m (ȇ; ẹ̑) južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče; grenivka: jesti grapefruit;
rumen, velik grapefruit / gojiti grapefruit
grozdíčje -a s (ȋ) 1. ribez: gojiti grozdičje;
odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje 2. grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje
hŕt -a m (ȓ r̄)
velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem: gojiti hrte / angleški hrt; ruski hrt
iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo;
imel je tri konje;
imeti veliko knjig;
malo, veliko ima;
ekspr. nič nima 2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več;
urednik ima dosti gradiva za objavo;
oni imajo boljše igrišče kot mi;
imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem;
ima pripravo za varjenje;
imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški // izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj // izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca 3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste;
danes imam prijatelja na obisku;
pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate 4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica;
človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani 5. z oslabljenim pomenom izražaa) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke;
ta roža ima lepe cvete;
imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo;
imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnikc) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta;
ekspr. imam njegove simpatije č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbiratid) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti;
ima osemdeset let je star;
krava ima tristo kilogramov tehta// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane;
avto ima pokvarjen;
stroj imam v popravilu;
orodje ima v redu;
elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal;
pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika // izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo 7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka;
to trditev imam za resnično;
imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj 8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izražaa) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje;
to vrv imam za obešanje perila;
pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje kravb) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče;
telečje meso imamo za zrezke // izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo;
kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih;
pog.: imeti govor;
zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti;
ima se kam umakniti;
nima kdaj to napraviti;
ima kje spati;
ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti 11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in časua) določenega stanja: že tri dni imamo dež;
letos imamo lepo jesen;
imamo mir, svobodo;
tam imajo zdaj noč;
v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstajab) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij;
za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko // izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu 12. pog. gojiti, rediti1:
pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče;
v Savinjski dolini imajo hmelj 13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego 14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka;
ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške 16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati 17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal 18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali // zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorihiméti se pog., s prislovnim določilom
izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi / kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
imáje star.:
nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
imajóč -a -e star.:
imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
industríjski -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na industrijo:a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža b) industrijski delavci / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme // namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; pravn. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola nekdaj šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industrijiindustríjsko prisl.:
industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
italijánka -e ž (ȃ)
1. pog. kar je po izvoru iz Italije: od vseh sort pšenice je najbolje obrodila italijanka; gojiti italijanke in razne druge pasme kokoši; kranjske čebele in italijanke italijanske čebele
2. voj. karabinka z zložljivim bajonetom pod cevjo, italijanske proizvodnje: nameril je vanj svojo kratko italijanko
izročílo -a s (í)
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture: ohranjati izročilo; raziskovati igralska izročila starih narodov; kulturno izročilo naroda / ekspr. slava je bila v njihovem družinskem izročilu vsakdanja stvar; ljudsko izročilo navade, običaji, verovanja, ki se z ustnim sporočanjem širijo in ohranjujejo iz roda v rod; ustno izročilo / gojiti revolucionarno izročilo
// ohranjanje česa iz preteklosti, zlasti na področju duhovne kulture: v slikarstvu smo si morali ustvariti lastno izročilo / zapisi iz tiste dobe kažejo na strnjenost pisnega izročila / po izročilu je bil tam nekoč grad; ljudske pesmi so se širile predvsem po ustnem izročilu
jágodičje tudi jagodíčje -a s (á; ȋ)
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje; uporaba jagodičja; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami
jáhanec -nca m (ā)
konj, na katerem kdo jaha: spretno je skočil s svojega jahanca / dresirati, gojiti jahance jahalne konje
jájčevec -vca m (ā)
enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad: gojiti jajčevce; zrezati jajčevec na rezine
jónatan -a m (ọ̑)
okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan
júta -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute;
predilnica za juto / gojiti juto jutovec// pog. jutovina: kupiti dva metra jute
kabernét -a m (ẹ̑)
agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta
káča -e ž (á)
1. breznog plazilec z dolgim, valjastim telesom: kača piči, sika; kača se je plazila med šopi trave; dolga, marogasta kača; odskočil je, kakor (da) bi ga kača pičila; denar skriva kot kača noge; viti, zvijati se kot kača / kača se levi / nestrupena, strupena kača
// ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kači: žareče železne kače so se zvijale z valja na valj; dolge papirnate kače in baloni / železna kača železnica, vlak
● ekspr. gojiti, greti, rediti kačo na prsih, srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. imeti kačo v žepu biti brez denarja; star. povest o jari kači in steklem polžu povest, ki je ni; ima jezik kot kača je zelo odrezav, piker; ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi
2. ekspr., navadno z rodilnikom vrsta, navadno zelo dolga: pred blagajno je bila kača ljudi / po cesti se vije neskončna kača vozil
3. slabš. hudoben, zahrbten človek, zlasti ženska: prava kača je / kot psovka ti kača izdajalska
♦ etn. kačo viti otroška igra, pri kateri udeleženci, držeč se za roke, tekajo v vijugah; strojn. hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; zool. morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae
kaktêja -e ž (ȇ)
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti kakteje; cvetoča kakteja
káktus -a m (ȃ)
na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse; jezdili so mimo visokih kaktusov; cveti kaktusov
♦ vrtn. božični kaktus
kála -e ž (ȃ)
vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale
kanárec -rca m (ȃ) star. kanarček: gojiti kanarce
kápus -a m (ȃ) 1. zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapus
♦ vrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt
kardamóm -a m (ọ̑)
bot. tropska rastlina z zelenkasto belimi cveti, katere plodovi se uporabljajo kot začimba, Elettaria cardamomum: gojiti kardamom
// gastr. posušeni plodovi te rastline: kardamom in cimet
karfijóla -e ž (ọ̑) kulturna rastlina z omesenelim socvetjem; cvetača: gojiti karfijolo
kašmírka -e ž (ȋ)
koza z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz osrednje Azije: gojiti kašmirke zaradi volne
kojíti -ím nedov. (ī í) nar. gojiti, rediti1:
kojiti živino
kóker [kokər] -- v prid. rabi (ọ́)
lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno rdeče rjave ali črne barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele
kókos -a m (ọ̑)
visoko tropsko drevo z velikimi pernatimi listi ali njegov veliki koščičasti sad: gojiti kokos; streti kokos
// tekst. kokosova vlakna: predpražnik, preproga iz kokosa
kokošáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj gojiti, prodajati kokoši, perutnino: že več let kokošari
kosmúljka -e ž (ȗ)
vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka
kraljevína -e ž (í)
1. država, ki ji vlada kralj: švedska kraljevina
// državna ureditev, v kateri vlada kralj: kraljevina in republika / razglasiti državo za kraljevino
2. agr. trta s svetlo rdečimi grozdi: gojiti kraljevino
// belo vino iz grozdja te trte: piti kraljevino
kràp1 krápa m (ȁ á)
ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
kréša -e ž (ẹ́)
bot., navadno v zvezi vrtna kreša enoletna, navadno kulturna rastlina z belimi ali rdečimi cveti v socvetju, Lepidium sativum: gojiti vrtno krešo / solata iz vrtne kreše
♦ bot. vodna kreša vodna rastlina z razraslim steblom in cveti v socvetju, Nasturtium
kúlt -a m (ȗ)
knjiž., navadno s prilastkom izkazovanje časti z molitvami ali obredi, češčenje: poganski kult; kult boga, svetnikov / kult mrtvih; kult narave, rodovitnosti / verski kult
// izkazovanje časti, navadno pretirano, čaščenje: kult mladine; kult rase; gojiti kult umetnosti / kult cvetja na Japonskem / ekspr. z njim uganjajo pravi kult
kúnec -nca m (ū)
zajcu podoben glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti kunce; meso kuncev / angorski kunec
lábradorec in labradórec -rca m (ȃ; ọ̑)
srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce
láški -a -o prid. (ȃ) 1. star. italijanski: laški jezik;
priti iz laške dežele;
sladko laško vino / slabš. laška okupacija 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
● nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
♦ agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineusláško prisl.:
govoriti (po) laško
latánija -e ž (á)
bot. palma z zelo velikimi listi, po izvoru iz južne Kitajske, Livistona chinensis: gaji latanij / gojiti latanijo v rastlinjaku
ledénka -e ž (ẹ̄)
vrtn., navadno v zvezi ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi: gojiti ljubljansko ledenko
♦ bot. želatinasta ledenka užitna belkasta zdrizasta goba, ki raste na štorih iglavcev, Pseudohydnum gelatinosum
leguminóza -e ž (ọ̑) nav. mn., knjiž. stročnica, metuljnica: gojiti leguminoze
levkója -e ž (ọ̑)
vrtn. grmičasta vrtna ali lončna rastlina s sivkastimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Matthiola incana: gojiti levkoje
ločíti in lóčiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti;
s presledki ločiti vrste;
lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine 2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev;
to loči pesnika od drugih ljudi;
kaj loči človeka in žival // povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva 3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob;
zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti;
ali ločiš pšenico od ječmena;
dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo;
ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo;
tako sta si podobna, da ju težko ločim;
ločil ju je po glasu // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo 4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju;
kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema 6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta;
potok loči travnik in cesto;
žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta;
pren. le kratek čas ju loči od poroke;
štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov 7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči;
ločiti služinčad pri hrani
● ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznalločíti se in lóčiti se
1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
// ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
// nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
// nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
// v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
lóčen -a -o
1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
● zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
♦ glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
màk tudi mák máka m (ȁ á; ȃ)
kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak
♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum
manióka -e ž (ọ̑) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere gomoljev se pridobiva moka; maniok: gojiti manioko
maránta -e ž (ȃ)
vrtn. lončna rastlina z navadno pisanimi listi, Maranta: gojiti marante
margarétka -e ž (ẹ̑)
vrtn. grmičasta lončna rastlina z belimi in rumenimi cveti v koških, Chrysanthemum frutescens: gojiti fuksije in margaretke
mêček -čka m (ē)
1. nav. ekspr. manjšalnica od meč: z mečkom v roki se mu previdno bliža
2. bot. liliji podobna divja ali vrtna rastlina z dolgimi, trdimi listi in velikimi cveti, Gladiolus: gojiti mečke / ilirski meček
♦ rib. majhna riba, katere samec ima v obliki meča podaljšano repno plavut, Xiphophorus helleri
meníti2 in méniti -im, tudi méniti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́) 1. knjiž., z odvisnim stavkom imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično: menijo, da je bila stavba zgrajena v desetem stoletju;
menila sva, da bova kmalu na cilju, pa sva bila šele na pol poti;
strokovnjaki menijo, da to ni bila samo nesreča / menim, da bo deževalo zelo verjetno bo deževalo// izraža omejitev povedanega na osebni odnos; misliti: menijo, da bi bilo potrebno spremeniti predpise; za ta problem, o tem problemu so menili, da ni dobro rešen; osebno menim, da ravna prav / ekspr. časopis meni, da se bodo razmere uredile / kaj menite vi o tem človeku sodite2. knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: menil sem iti tja, toda zdaj je že prepozno;
menil ga je pohvaliti, posvariti / nisem te menil prizadeti, žaliti; elipt. s tem nisem menil nič hudega; še dolgo menim ostati med vami 3. knjiž. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti: koga menite? Očeta menim, ne tebe;
to je kraj, ki ga je menil brodnik;
s temi besedami meni njega / ko govori o uspehu, meni sosedove / odšel boš nazaj. Kako to meniš 4. knjiž., v členkovni rabi, v zvezi z ali, kaj izraža začudenje, nejevoljo; misliti: kje se le mudiš, ali meniš, da čas kradem;
kaj meniš, da tega nisem vedel // v zvezi s kaj izraža podkrepitev trditve: to so res velike reči, kaj meniš / kaj menite, tega ne bo nikoli pozabil 5. knjiž. reči, dejati1:
to ni lepo in prav, meni oče;
lahko greste, meni zaničljivo, toda prej plačajte meníti se in méniti se, tudi méniti se
1. pog. izmenjavati mnenja, misli z govorjenjem; govoriti: le kaj so se menili; meniti se o vsakdanjih stvareh; z njim se noče meniti; dolgo, prijateljsko se meniti / menili so se samo slovensko / ekspr. vsa vas se meni o tem / v mislih se meniti s kom
2. nar. biti s kom v normalnih odnosih; govoriti: ti dve družini se že dolgo ne menita
3. navadno z nikalnico, v zvezi z za imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim: nihče se ne meni za njegove ideje; še za kupčijo se več ne meni / za znance se ne meni, ampak živi sam zase ne želi imeti stikov z njimi; ekspr. za ženske se ni nikoli dosti menil ni čutil potrebe po njihovi družbi, po ljubezenskih odnosih z njimi
// skrbeti za kaj, ukvarjati se s čim: za te grobove se nihče ne meni; še za lastne otroke se ne meni
4. navadno z nikalnico, v zvezi z za biti do česa v takem odnosu
a) da vpliva na ravnanje: ni se menil za njene besede, nasvete, svarila, ampak je vztrajal pri svojem; ni se menil za nevarnosti, okoliščine / za stezo se ni več menila, ampak je tekla kar počez / ekspr. gospodarstvo se ne meni za naravne lepote
b) da vzbudi čustven odziv: ne meni se za trpljenje ljudi; za to, da ga je pognal v smrt, se ne meni dosti
● nar. za te besede se bomo še kje drugje menili zaradi njih se boš moral še zagovarjati, braniti; nar. takrat ji je oče prepovedal meniti se z njim gojiti (medsebojna) ljubezenska čustva
mené zastar.:
govoril je nemško, mene, da tujec drugače ne zna
menèč -éča -e:
to je rekel, meneč njega; žalosten se je vračal, meneč, da najde hčer mrtvo; odšel je, ne meneč se za nevarnost; glasno meneča se dekleta
ménjen -a -o:
knjiž. ne ve se, kaj je bilo menjeno s temi besedami
meríno -- v prid. rabi (ȋ)
nanašajoč se na ovce z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije: merino koža, volna / gojiti merino ovce
merínovka -e ž (ȋ)
merino ovca: merinovke dajejo izvrstno volno / gojiti ovce merinovke
méšanec -nca m (ẹ́) 1. potomec staršev različnih ras: mešanec Angleža in Kitajke;
mestici, mulati in drugi mešanci 2. potomec prednikov različne pasme: gojiti mešance;
bik, pes mešanec 3. zastar. mešani vlak: mešanec ima zamudo 4. zastar. gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti; kompost: razmetati kup mešanca
metúljnica -e ž (ȗ)
1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice
2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico
míkroorganízem -zma m (ȋ-ī)
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival: gojiti, uničevati mikroorganizme; bakterije in drugi mikroorganizmi / bolezenski mikroorganizmi; živalski mikroorganizmi
místika -e ž (í) 1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko;
krščanska, muslimanska mistika // nauk o tem: dela srednjeveške mistike 2. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike;
mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike
● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti
moslavína in móslavina -e ž (í; ọ̑) agr. šipon: gojiti moslavino
náda -e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila;
gojiti, imeti, vzbujati nade;
star. staviti nade v koga;
ekspr. goljufive, prazne nade;
velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili; živi v nadi, da bo obogatel
● ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval
nadêja in nádeja -e ž (ȇ; ȃ) star. upanje, pričakovanje: nadeja se ji je izpolnila, uresničila;
gojiti nadeje;
vzbujati prazne, velike nadeje / živi v nadeji, da bo ozdravel
nágelj -na [nagəlj] m (á)
1. okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti: na oknih so cveteli nageljni; gojiti, zalivati nageljne; odtrgal je nagelj in si ga zataknil v gumbnico; beli, rdeči nageljni / šopek nageljnov / gorenjski nagelj z razvejenim visečim steblom in živo rdečimi cveti; vrtni nagelj
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj: vrtnice in turški nageljni
♦ bot. brkati nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, Dianthus barbatus; navadni nagelj okrasna rastlina z maloštevilnimi rožnatimi ali škrlatnimi cveti v socvetjih, Dianthus carthusianorum; vrtn. šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti
nágrlin -a m (á) nar. nagelj: gojiti, trgati nagrline / šopek rdečih nagrlinov
nektarína -e ž (ȋ)
sadno drevo ali njegov breskvi podoben okrogli koščičasti sad z gladko lupino: gojiti breskve in nektarine
néonka -e ž (ẹ̑)
1. pog. neonska žarnica: neonke oddajajo bolj hladno svetlobo; modra, rdeča neonka; utripajoče neonke na stropu
2. zool. majhna južnoameriška riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, Hyphessobrycon innesi: gojiti neonke v akvariju; gupiji, neonke in pajčolanke
nórka -e ž (ọ̑)
zool. kuni podobna, ob vodah živeča žival, Lutreola lutreola: gojiti norke; kožuh norke
nútrija -e ž (ú)
zool. pižmovki podoben južnoameriški vodni glodavec, Myocastor coypus: gojiti nutrije; farma nutrij
obdržáti -ím dov. (á í) 1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji: ujel je konja za povodec in ga obdržal;
obdržal ga je, čeprav se mu je z vso silo trgal iz rok;
obdržati z rokami, zobmi / pajčevina je muho komaj obdržala / hotel mu je izbiti palico iz rok, vendar jo je obdržal // ne prenehati držati oprijeto z roko ali s kakim delom telesa: med govorom je obdržal kozarec (v roki) / nahrbtnik je obdržal na rami; sedla je in obdržala košaro v naročju // ne odložiti, ne sleči: klobuk je obdržal na glavi; v sobi je bilo hladno, zato je plašč kar obdržala ostala oblečena v plašč2. narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu, kljub delovanju nasprotne sile: komaj ga je obdržal, da se ni zgrudil;
z vsemi močmi so voz le obdržali / podpore so obdržale drevo pokonci / obdržati vozilo na cesti narediti, da ne zdrkne s ceste; obdržati čoln na vodi narediti, da se ne prevrne, potopi; obdržati se na površini // narediti, da kaj ne preneha biti v določenem položaju, na določenem mestu sploh: dvignil je puško nad glavo in jo tako obdržal / obdržati roke na hrbtu, nogo na pedalu / med plavanjem obdržati glavo nad vodo; obdržati roko iztegnjeno 3. narediti, da kaj ne preide k drugemu, drugam: eno lopato je obdržal, drugo pa dal drugemu;
prtljago je oddal v garderobo, plašč pa obdržal / obdržati sliko za spomin / kužka, ki so ga našli, so obdržali / zaradi revščine niso mogli vseh otrok obdržati doma niso mogli vsi otroci živeti, bivati doma// narediti, da kaj ne preide v last drugega: posestvo je zapustil sinu, le sadovnjak je obdržal / po mirovni pogodbi so obdržali velik del ozemlja // ne prenehati razpolagati s čim: obdržati funkcijo; obdržati pravico do odškodnine; obdržati službo 4. s svojo voljo, vplivom narediti, da kdo ne preneha bitia) na določenem mestu: obdržali so ga v bolnišnici, zaporu;
ni ga mogla več obdržati doma, preveč ga je mikala gostilna;
ekspr.: tujina ga ni mogla obdržati;
tu me ne bi obdržali niti na vrvi b) v določenem odnosu: obdržati moža, prijatelje;
obdržati (si) naročnike, odjemalce 5. ne prenehatia) opravljati kako dejavnost: obdržati gostilno, obrt b) uporabljati: obdržati stare ladje v prometu;
obdržati latinico / obdržati predpise ne jih odpraviti / obdržati družinske navade c) gojiti: obdržati le nekatere vrste hrušk 6. rešiti, obvarovati (pred propadom): posestva v spremenjenih gospodarskih razmerah ni mogel obdržati;
podjetje se je kljub krizi obdržalo;
kot kovač se ni mogel obdržati;
obdržati se brez tuje pomoči // ne prepustiti nasprotniku, sovražniku: obdržati postojanko; mesto se je kljub dolgotrajnemu obleganju obdržalo
♦ šah. obdržati figuro 7. narediti, da kaj ostane nespremenjeno: obdržati prvotni vrstni red, začetni tempo // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: obdržati koga pri volji; obdržati moštvo v kondiciji; obdržati živino zdravo // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: obdržati barvo; obdržati ravnotežje; obdržati vitkost 8. ekspr., v zvezi obdržati v glavi, v spominu zapomniti si: vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi;
ta dogodek sem obdržal v spominu 9. v zvezi obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu: obdržati novico, poslovne skrivnosti zase;
ni mogel obdržati v sebi, kar je čutil
● obdržati kontrolo nad čim ne prenehati kontrolirati kaj; obdržati korak s kom ne zaostati za njim; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; pog. nobene stvari ne more več obdržati v sebi vse izbruha; ekspr. obdržati vajeti v svojih rokah ne izgubiti možnosti za odločanje o čem, za vodenje česaobdržáti se
1. kljub ogroženosti ne prenehati biti, obstajati: takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati; sreča je, da so se med vojno obdržali / združili so se, da bi se obdržali na tržišču / pog.: hrastovo listje se obdrži na drevju do pomladi ostane; most se je obdržal do danes; sneg se ni dolgo obdržal je kmalu skopnel
// ne prenehati biti zanimiv, pomemben: le malokatero njegovo delo se je obdržalo; stoična filozofija se je dolgo obdržala
// pog. ostati uporaben, ohraniti se: taki izdelki se obdržijo samo na suhem; jabolka so se obdržala, hruške so pa zgnile
2. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje: obdržati se na konju, veji; prijel je za drog in se komaj obdržal
3. ne spremeniti se: cene se bodo obdržale; vreme se ni obdržalo ni ostalo lepo
● obdržati se na nogah ne pasti; vladar se je obdržal na oblasti ni prenehal vladati
odnòs -ôsa m (ȍ ó)
1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem odnosu; odnos protislovnosti, zamenljivosti / publ. odnos sil v svetu se je spremenil razmerje; knjiga opisuje odnos med človekom in okoljem medsebojne vplive / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem odnosu v sorodstvu
2. nav. mn., navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
a) ob skupni dejavnosti: z družbenimi spremembami se spreminjajo tudi družbeni odnosi; proučevati družinske odnose pri nekaterih ljudstvih; odnosi v delovni organizaciji; urejati odnose v skupnostih, med ljudmi s predpisi / fevdalni, samoupravni, socialistični odnosi
b) ob sodelovanju: imeti dobre odnose s sosednjimi državami; pretrgati, vzpostaviti, publ. gojiti, navezati odnose s kom / z njim nima odnosov stikov; publ. razširiti gospodarske odnose sodelovanje / diplomatski odnosi
// v zvezah: odnosi z javnostmi in odnosi z javnostjo načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov: odnosi z javnostmi so del poslovne strategije podjetij; svetovalec za odnose z javnostmi; agencija za oglaševanje in odnose z javnostmi
c) v osebnem življenju: obe družini imata prijateljske odnose; ta dogodek je poslabšal njihove sosedske odnose / njihovi odnosi so postali zelo napeti / slabi čustveni odnosi v družini / imeti s kom ljubezenske, spolne odnose
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga: motil jih je njun odnos; izboljšati, spremeniti odnos do sodelavcev; zaradi njegovega človeškega odnosa do pacientov so ga vsi cenili; omalovažujoč odnos do sodelavcev; prijateljski odnos med njima / z oslabljenim pomenom imeti gospodovalen, korekten odnos do koga biti do njega gospodovalen, korekten
4. v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: oblikovati učenčev odnos do kulture; spremeniti človekov odnos do narave, umetnosti; imeti kritičen, naklonjen, odklonilen, pozitiven odnos do česa
● ekspr. ima odnos do dela rad dela; do moderne glasbe nima nobenega odnosa ne zanima se zanjo; do očeta nima pravega odnosa ga ne ljubi, ne spoštuje
5. v prislovni rabi, navadno v zvezi v odnosu do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: otrok v odnosu do staršev / publ.: oceniti koga v odnosu do drugega v primerjavi z drugim; industrijske panoge v odnosu na zunanji trg glede na
♦ ekon. blagovno-denarni odnosi med kupci in prodajalci v zvezi z nakupovanjem in prodajanjem; proizvodni odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; mat. odnos med množicama; pravn. pravni odnos urejen s pravnimi normami; pogodbeni odnos med pogodbenima strankama
odpóren1 -rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji
2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi
● zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral
okrepílo -a s (í) star. okrepčilo, krepčilo: trudni so bili in potrebni okrepila / gojiti hojo za telesno okrepilo okrepitev / najti okrepilo za trditev podkrepitev
olíva -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive // knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
óljka -e ž (ọ́)
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
óljnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., agr. rastline, iz katerih se pridobiva olje: gojiti oljnice; buče, sončnice in druge oljnice
2. priprava za mazanje z oljem: nakapati olje v oljnico / oljnica za šivalne stroje
ostróžnik -a m (ọ̑)
bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium: gojiti ostrožnike / poljski ostrožnik
páciprésa -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. cipresi podobno parkovno drevo z gostimi vejami, Chamaecyparis: gojiti paciprese
pačúli tudi páčuli -ja m (ȗ; ȃ)
1. bot. indijska rastlina, ki vsebuje veliko eteričnega olja, Pogostemon patchouli: gojiti pačuli
2. kozm. parfum iz olja te rastline: dišala je po pačuliju
pajčolánka -e ž (ȃ)
vrtn. okrasna rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti v latih, Gypsophila paniculata: gojiti pajčolanke
♦ zool. zlata ribica z zelo dolgimi dvojnimi plavutmi, Carassius auratus
pálma -e ž (ȃ) 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme;
visoke, vitke palme;
šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
● figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal3. nar. vzhodno topol1:
iznad hiš so se dvigale palme
♦ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
pánčičevka -e ž (ȃ) bot. visoko iglasto drevo s topimi iglicami; omorika: gojiti pančičevke
pánéšplja -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešplje / navadna panešplja
pánéšpljica -e ž (ȃ-ẹ̑)
vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, Cotoneaster: gojiti panešpljice
papúčica -e ž (ū) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah; paramecij: gojiti papučice
parména -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi zlata parmena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami: pod jablano ležijo zlate parmene / gojiti zlato parmeno
páv -a m (ȃ)
velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom
pávček -čka m (ȃ)
golob, ki drži rep kot pav: gojiti golšarje in pavčke
pegátka -e ž (ȃ)
kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem: gojiti pegatke; jata pegatk
♦ zool. pegatke kokoši podobne ptice z golo glavo in zelo povešenim repom, Numididae
péhtran -a m (ẹ́)
začimbna rastlina s suličastimi listi in drobnimi belkastimi cveti v koških: gojiti pehtran / posuti s sesekljanim pehtranom s sesekljanimi pehtranovimi listi
pelargónija -e ž (ọ́)
lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih: gojiti nageljne in pelargonije; okna s pelargonijami
♦ vrtn. angleška pelargonija z velikimi živobarvnimi temno lisastimi cveti v kobulih, Pelargonium domesticum; pasasta pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum; viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
pelát -a m (ȃ) nav. mn.
paradižnik z mesnatimi podolgovatimi plodovi z zelo malo semeni: gojiti pelate; seme pelatov
// olupljeni plodovi takega paradižnika, vloženi v lastnem soku: narezani, sesekljani pelati; pločevinka pelatov / dodamo pelate in belo vino ter začinimo s sredozemskimi začimbami
perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice: loviti, streljati perjad;
skrbeti za perjad;
otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi// perutnina: gojiti perjad; doma ima veliko perjadi
perutnína -e ž (ī)
večje domače ptice, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina
// meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
petúnija -e ž (ú)
vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije
pínč -a m (ȋ)
1. službeni ali hišni pes vitke postave s kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč
2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč
plaménka -e ž (ẹ̄)
1. vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju, Phlox: gojiti plamenke
2. teh. gorilnik za mehko lotanje: bencinska plamenka
plantážen -žna -o prid.(ȃ) nanašajoč se na plantažo: plantažni nasad, sadovnjak / plantažni breskov, gozdni nasad / plantažno gojenje dreves; razvijati plantažno sadjarstvo / plantažni veleposestnik / plantažno gospodarstvo, podjetje plantážno prisl.:
plantažno gojiti cvetlice
plastenják -a m (á)
vrtn. rastlinjak, pokrit s plastično folijo: gojiti krizanteme v plastenjakih
plimútka -e ž (ȗ)
vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
podgánar -ja m (ȃ)
1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar
2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že
pópčar -ja m (ọ̑)
vrtn. brstični ohrovt: gojiti popčar
pòr pôra in pór -a m (ȍ ó; ọ̑)
kulturna rastlina s širokimi podolgovatimi listi ali njeni mesnati listi: gojiti por / zrezati por na kolesca
portugálka -e ž (ȃ)
agr. trta z velikimi modrimi grozdi: gojiti portugalko / modra portugalka
// rdeče vino iz grozdja te trte: piti portugalko
poščíp -a m (ȋ) agr. šipon: gojiti poščip
povešávka -e ž (ȃ)
vrtn. rastlina, katere veje, mladike se pri rasti usmerjajo navzdol: gojiti povešavke
pozéba -e ž (ẹ̑)
poškodovanje, uničenje rastlin, delov rastlin zaradi mraza: zavarovati rastline pred pozebo; nevarnost pozebe; gojiti sorte, ki so odporne proti pozebi / jesenska, nočna, pomladanska pozeba / nastopila je huda pozeba
praménka -e ž (ẹ̑)
agr. ovca z mešano volno: gojiti pramenke
♦ elektr. pramenasta žica
predívnica -e ž (ȋ)
nav. mn., agr. rastlina, iz katere se pridobiva predivo: gojiti predivnice; lan, konoplja in druge predivnice
prepelíčar -ja m (ȋ)
1. agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni: prepeličar in cipro
2. srednje velik lovski pes z daljšo valovito, navadno temno rjavo dlako z belimi lisami: gojiti prepeličarje
prevrtáč -a m (á)
zool. golob, ki se v letu prevrača: gojiti prevrtače / golob prevrtač je začel krožiti in se prevračati
prímula -e ž (ȋ)
lončna rastlina s pecljatimi listi v pritlehni rozeti in raznobarvnimi cveti v kobulastih socvetjih: vsejati primule; gojiti na oknih primule in pelargonije
prótej -a m (ọ̑)
zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih
pŕsi -i ž mn. (r̄)
1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi
// v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi
// ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led
2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga
● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje
♦ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine
ptíčar -ja m (ȋ)
1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
// lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji
pulárd -a m (ȃ)
agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
purán -a m (ȃ)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti, krmiti purane / jesti pečenega purana
// samec te živali: puran kavdra; puran in pura; napihnjen kot puran; rdeč kot puran zelo
● ekspr. puran vozi kočijo hodi s pahljačasto razprtim repom
rabárbara -e ž (á)
vrtna rastlina z velikimi listi in užitnimi mesnatimi listnimi peclji: gojiti, saditi rabarbaro / kompot iz rabarbare
ráca -e ž (á)
1. srednje velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in krajšim vratom: gojiti race; gaganje rac; lov na race; hodi na široko in se ziblje kot raca / divje, domače race / pekinška raca navadno farmsko, zaradi mesa gojena raca
// račja samica: race in racman
2. nav. ekspr. izmišljena novica v časopisu: izmišljati si race; v današnjem časopisu je več rac / časnikarska, novinarska raca
● star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje
♦ zool. belooka ali kostanjeva raca katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca; velika divja raca z bleščečo vijoličasto liso na perutih, Anas platyrhynchos; polarna raca
rámija -e ž (á)
bot. tropska rastlina, katere vlakna se uporabljajo za izdelovanje sukanca, vrvi, tkanine, Boehmeria nivea: gojiti ramijo
// tekst. vlakna te rastline: presti ramijo
ránč -a m (ȃ)
1. v ameriškem okolju veliko živinorejsko posestvo: na ranču gojiti govedo; farme in ranči
2. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena možnost jahanja: ranč je odprt vse leto
3. počitniška hiša na deželi s pripadajočim travnikom: kupiti razkošen ranč; ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč
ranína -e ž (í)
1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine
rastlinják -a m (á)
pokrit prostor za gojenje rastlin: ogrevati rastlinjak; gojiti rastline v rastlinjaku; streha rastlinjaka
razhúdnikovka -e ž (ȗ) nav. mn.
skupina rastlin iz reda Solanales, v katero spadajo tudi jajčevci, krompir, paprika, paradižnik in ki vsebujejo solanin ali druge toksične alkaloide: gojiti razhudnikovke
rénski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
♦ num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš
répnik -a m (ẹ̑)
1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
résavec -vca m (ẹ́)
žival s tršo, daljšo dlako, navadno pes: gojiti resavce / psi resavci
♦ lov. nemški resavec lovski pes s tršo, daljšo dlako sivo rjave barve s temno rjavimi lisami
rezívka -e ž (ȋ)
vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko
ríbezelj -zlja m (ȋ) ribez: gojiti ribezelj / kompot iz ribezlja
rícinus -a m (ȋ) 1. bot. grm z zelo širokimi listi, iz semen katerega se pridobiva ricinusovo olje, Ricinus communis: gojiti ricinus 2. ricinusovo olje: popiti žličko ricinusa
rimlján -a m (ȃ)
zelo velik golob, ki je slab letalec: gojiti rimljane
róža -e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste;
izpuliti rožo;
cvetoče rože;
greda, polna rož;
cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože; pisane, rdeče rože; šopek rož; vaza z rožami; lepa, rdeča je kot roža; tak si kot roža imaš, kažeš zdrav, lep videz / papirnate, umetne rože / ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz ledu na šipah / vzorec z rožami; pren., vznes. čudovita roža ljubezni // rastlina, ki se goji za okras: rože ji lepo uspevajo; gojiti, presajati, zalivati rože; rože na oknih; stojalo za rože / sobne rože 2. knjiž. vrtnica: rože bodejo;
rezati rože;
bele, rumene rože;
dišeče rože / pritlikave rože 3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave; greben: petelin je stresal rožo;
rdeč kot petelinja roža zelo / kokoš ima lepo rožo
● knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. čaj iz rož iz zdravilnih zelišč; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta z rožami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; nar. ivanjska roža ivanjščica; nar. primorsko kačja roža (divja) potonika; star. kraljeva roža Blagajev volčin; ekspr. po bitki so na snegu cvetele krvave rože so bile kaplje, lise krvi; nar. mrtvaška roža krizantema; ekspr. na licih so ji zacvetele rdeče rože zardela je; star. sončna roža sončnica; roža mogota po ljudskem verovanju zdravilna rastlina, ki ima nenavadno, skrivnostno moč; ekspr. roža deklet najlepša med dekleti; ekspr. dejal ji je, da je roža rož zelo lepa, najlepša
♦ bot. divja roža šipek; šentjanževa roža zdravilna rastlina s prosojno pikastimi listi in rumenimi cveti v socvetju, Hypericum perforatum; triglavska roža blazinasta visokogorska rastlina z deljenimi dlakavimi listi in navadno rožnatimi cveti, Potentilla nitida; etn. roža velika vezenina na oglu peče, zlasti v obliki šopka; lov. roža spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; rdeča obrv zlasti pri divjem petelinu, ruševcu; meteor. vetrovna roža grafični prikaz povprečne hitrosti in relativne pogostosti smeri vetra v kakem kraju v določenem časovnem obdobju; navt. magnetna roža okrogla plošča pri (magnetnem) kompasu z označenimi stopinjami in glavnimi smermi neba; obrt. roža na golenico segajoči zoženi del prednjika pri škornju; pravn. roža nekdaj pravica pašnih upravičencev do paše in drugih služnosti na skupni planini; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; (kitajska) zlata roža do dva in pol metra visok okrasni grm z bodičastimi vejami, pernatimi listi in rumenimi cveti, Rosa hugonis; roža mahovka vrtnica, ki ima cvetno čašo in pecelj obrasla z dlačicami, Rosa centifolia var. muscosa; zgod. boji med rdečo in belo rožo boji od 1455 do 1485 med dvema angleškima kraljevskima rodbinama, od katerih je imela ena za simbol rdečo, druga pa belo vrtnico
rudbékija -e ž (ẹ́)
bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije
rúkvica -e ž (ȗ) enoletna, regratu podobna rastlina z nazobčanimi listi, močnega, ostrega, nekoliko grenkega okusa, primerna za solate, kot dodatek različnim jedem; rukola: gojiti, posejati rukvico;
rižota, testenine z rukvico;
blitva in rukvica
sabljíka -e ž (í) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti sabljike
sadíka -e ž (í)
mlada, iz semena ali rastlinskega dela vzgojena rastlina za vsaditev na stalno mesto: sadike so odgnale, se prijele; gojiti sadike v toplih gredah; osuti, posaditi sadike; zavarovanje sadik / drevesne sadike; ribezove, trtne sadike; zeljne sadike; sadika paradižnika; pren. žlahtne kulturne sadike
sadrénka -e ž (ẹ̄)
bot. vrtna ali divja rastlina z zelo razraslim steblom in drobnimi belimi, rožnatimi cveti, Gypsophila: gojiti sadrenke / vrtna sadrenka pajčolanka
sajênka -e ž (é) zastar. sadika: gojiti sajenke v toplih gredah / zeljne sajenke
sálvija -e ž (á)
vrtn. vrtna rastlina z ognjeno rdečimi cveti v socvetju: gojiti salvije; posaditi na grob salvije
samoródnica -e ž (ọ̑)
agr. križanka ameriške in evropske trte: gojiti samorodnico / trta samorodnica
// vino iz grozdja te trte: primešati cvičku samorodnico
sauvignon in sovinjón -a [sovinjón] m (ọ̑)
agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon
// belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
semenják -a m (á)
1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak
2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak
♦ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod
sévka -e ž (ẹ̄) 1. nar. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira: sejati sevko 2. agr., navadno v zvezi goriška sevka zimsko jabolko zelene barve z rdečimi progami, lisami: gojiti goriško sevko
sírek -rka m (í) 1. koruzi podobna kulturna rastlina z latastim socvetjem in drobnimi semeni ali njeno seme: gojiti, sejati sirek;
njiva sirka / mleti sirek / metla iz sirka iz njegovih latov2. nar. koruza: okopavati sirek
sledár -ja m (á) srednje velik lovski pes rjave barve z visečimi uhlji in gosto, kratko dlako: gojiti sledarje // lov. pes, ki sledi obstreljeno divjad po krvni sledi; krvosledec: lajež sledarjev
smedêrevka -e ž (ē)
agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke
smókva -e ž (ọ̑)
nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: gojiti smokve; košara zrelih smokev / suhe smokve
♦ bot. indijska smokva opuncija
sôben -bna -o prid. (ō)
nanašajoč se na sobo: sobna vrata / sobni starešina v taborišču; to je bil v dijaškem domu moj sobni tovariš; sobni zdravnik zdravnik, ki zdravi in skrbi za bolnike v bolniški sobi / sobna antena; sobna lipa lesnata rastlina z velikimi mehkimi srčastimi listi; gojiti sobne ptice; sobne in vrtne rastline; hraniti kaj pri sobni temperaturi; kupiti za bolnika sobno stranišče stolu podobno pripravo za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru
♦ zool. sobna striga striga, ki ima zadnji par nog daljši od telesa in neparne dihalnice po sredi hrbtne strani, Scutigera coleoptrata
sočívje -a s (ȋ)
knjiž. kulturne rastline s stroki ali njihovi užitni stroki, seme: gojiti sočivje; fižol, grah in drugo sočivje / natrgati košarico sočivja; zrelo sočivje / jesti govedino s sočivjem
● zastar. sok iz paradižnika in drugega sočivja zelenjave
sóčnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: gojiti sočnice; kakteje, netresk in druge sočnice
sója -e ž (ọ̄)
kulturna rastlina z razvejenim steblom, trojnatimi listi in stroki ali njeno seme: gojiti, sejati sojo; fižol in soja / pridobivanje olja iz soje
srcé1 -á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa;
med boleznijo mu je opešalo srce;
srce udari približno 70-krat na minuto;
imeti močno, zdravo srce;
krogla jo je zadela v srce;
brezoseb. stiska, zbada ga pri srcu;
bolezni srca in ožilja;
operacija srca / biti bolan na srcu / ekspr. srce ji razbija, tolče od strahu; prenehalo je biti srce naše mame v osmrtnicah umrla je; vznes. nosi otroka pod srcem je noseča / kupiti goveje srce / srce v omaki // ekspr. predel prsnega koša pred tem organom: prijeti se za srce / pritisnil jo je na srce objel jo je// ekspr. ta organ pri človeku kot središče čustvovanja, zavesti: njegovo srce je na strani zatiranih; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti; srce ji ledeni, ko to posluša; srce ne uboga razuma; srce me vleče v domovino; pesn. ganiti srce; taka pesem pretrese srce; lahko, težko mu je pri srcu; v njegovem srcu se je naselil mir; človeško srce je nerazumljivo; moje srce je prazno; knjiž. poslušati glas srca; skrivnosti srca; vznes. bil mu je brat po srcu; govoril je z grenkobo v srcu / srce mu igra od veselja zelo je vesel; knjiž. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila; srce se ji je paralo, ko je odhajal bilo ji je zelo hudo; srce mu je poskočilo od sreče bil je zelo srečen// ekspr. ta organ pri človeku kot središče ljubezenskega čustva, naklonjenosti: njegovo srce hrepeni po njej; priljubil se je njenemu srcu; osvojil si je njeno srce; izrinil jo je iz očetovega srca; star. izvoljenka njegovega srca 2. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz srca se nasmejati;
ljubi jo iz vsega srca;
od srca mu to privoščim;
z vsem srcem sem na vaši strani;
nanj se je navezala z vsem srcem zelo ga ljubi / iz dna srca sem ti hvaležen; užaljen je do dna srca; v dno srca ga je sram 3. nav. ekspr., s prilastkom skupek človekovih značajskih, čustvenih značilnosti: imeti čisto, plemenito srce;
biti odkritega srca;
materino zlato srce;
knjiž. mož blagega srca;
fant z junaškim srcem / pričakal jih je s sovražnim srcem 4. ekspr., navadno s prilastkom človek glede na njegove značajske, čustvene značilnosti: v mladih srcih gojiti ljubezen do domovine;
v tej družini sem spoznal samo plemenita srca / beseda je šla od srca do srca; znala je omrežiti moška srca; osvajalec ženskih src / kot nagovor: srce moje, samo še en poljub; srce mamino, pridi sem 5. ekspr., z rodilnikom najpomembnejši, osrednji človek v kaki skupini, gibanju: mati je srce družine;
bil je srce upora // najpomembnejši, osrednji del česa: strojnica je srce ladje // središče: industrijsko srce države; vojaki so prodrli v srce mesta / biti v srcu življenja 6. srednji, najmlajši listi solate, zelja: solati je zgnilo srce;
odstraniti liste do srca;
srce artičoke 7. kar je po obliki podobno temu organu: v drevo je vrezal srce, prebodeno s puščico;
zibelka, okrašena z rdečimi srci / kupiti lectovo srce; radenska tri srca 8. igralna karta z enim ali več znaki v obliki srca: imel je dva križa in nekaj src
● star. srce mu za drugo bije ljubi drugo; ekspr. srce mu gori zanjo zelo jo ima rad; ekspr. morda se mu bo kdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo si se zbal, izgubil pogum; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; ekspr. jedel je, kolikor mu je srce poželelo kolikor je hotel, mogel; ekspr. srce mu pravi, da se ne bodo več videli čuti, zdi se mu; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; ekspr. dati, knjiž. podariti komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; ekspr. odpreti, razkriti, razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; slovo od doma mu je otežilo srce mu povzročilo žalost, duševno bolečino; vznes. položiti svoje srce k nogam koga postati čustveno popolnoma vdan komu; ekspr. tvoje besede mi prebadajo srce povzročajo žalost; ekspr. njegove prošnje so jim šle do srca so jih ganile; ekspr. njene besede so mu segale do srca, v srce so ga prizadevale; ekspr. izbrisati koga iz srca ga pozabiti; ekspr. ne more je iztrgati iz srca pozabiti nanjo; jo prenehati ljubiti; ekspr. pogovorila sta se iz srca iskreno, odkritosrčno; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš; ekspr. fant jim je kmalu prirastel k srcu vzljubili so ga; ekspr. govoriti komu na srce prizadevno prepričevati koga, zlasti o pravilnosti česa; pog., ekspr. pihati dekletu na srce vneto ji prigovarjati, dvoriti; ekspr. položiti komu kaj na srce priporočiti komu kaj, prositi ga za kaj; položite roko na srce in priznajte bodite odkritosrčni; ekspr. potrkati na srce koga skušati mu vzbuditi čustva; ekspr. pogledati komu v srce spoznati, kakšen v resnici je, kaj v resnici čuti; ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. povej, kar ti leži na srcu kar (že dolgo) želiš povedati; ta stvar mi ni pri srcu mi ne ugaja, mi ni všeč; zdaj mu je lažje pri srcu duševno se bolje počuti; ekspr. milo se mu je storilo (pri srcu) postal je otožen, ganjen; ekspr. v srcu je sklenil, da se jim maščuje sam pri sebi; misli bolj s srcem kakor z glavo je bolj čustven človek kakor razumski; on je dobrega srca, ima dobro srce je usmiljen, dobrohoten; ekspr. z lahkim srcem se bom ločila od njih ne da bi čutila žalost, skrb; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; knjiž., ekspr. človek z mrtvim srcem čustveno otopel; ekspr. ravnati se po logiki srca, ne po logiki razuma glede na čustva, ne glede na razum; pesn. sok srca kri; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. česar polno je srce, o tem usta rada govore človek rad govori o svojih čustvih; preg. daleč od oči, daleč od srca
♦ anat. enoprekatno srce; les. srce temnejši les v sredini debla; med. srce dilatira, hipertrofira; masirati srce; uspešno presaditi srce; umetno srce naprava, ki opravlja funkcijo srca zunaj telesa; aritmija neenakomerno, nepravilno utripanje, evritmija srca enakomerno, pravilno utripanje srca; žel. srce kretnice del kretnice, na katerem se križajo notranje tirnice
srébrc -a m (ẹ̑)
vet. žival s srebrnkasto dlako, zlasti kunec: gojiti srebrce in činčile
stebríčar -ja [stəbričar] m (ȋ)
vrtn. kaktus z valjastimi, večinoma nerazraslimi stebli, Cereus: gojiti stebričarje
steklenják -a m (á)
s steklom ograjen in pokrit prostor za gojenje rastlin: postaviti steklenjak; prodajati nageljne iz steklenjaka; gojiti paradižnike v steklenjaku
stróčnat -a -o prid. (ọ̑)
ki ima stroke: gojiti stročnate rastline / stročnati fižol stročji fižol
stróčnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn. rastlina s plodovi v strokih: gojiti stročnice; grah, fižol in druge stročnice
2. knjiž. stroku podobna priprava: napolniti cigaretno stročnico / stročnice nabojev tulci
♦ teh. vpenjalna stročnica del vpenjalne naprave v obliki cevi, ki je na enem koncu lijakasto odebeljena in navadno trikrat preklana
stržénar -ja m (ẹ̑)
agr., navadno v zvezi kapus strženar krmni ohrovt z debelim kocenom: gojiti kapus strženar
súlec -lca m (ȗ)
1. velika sladkovodna roparska riba z velikim gobcem in črnimi pegami: gojiti, loviti sulce; gibčen, težek sulec
2. ekspr. prebrisan, drzen človek, zlasti moški: temu sulcu ni nihče kos / kot nagovor ti presneti sulec
súličarka -e ž (ȗ) bot. vodna rastlina s suličastimi listi in belimi ali rožnatimi cveti v kobulih; žabarka: gojiti suličarke v akvariju
♦ zool. ameriška suličarka velika južnoameriška strupena kača s koničasto glavo, Bothrops
sviloprêjka -e ž (ȇ)
nočni metulj, katerega gosenica izloča svilene niti, iz katerih naredi zapredek: gojiti sviloprejko / murvova sviloprejka
šabó -- v prid. rabi (ọ̑)
vrtn., v zvezi šabo nagelj vrtni nagelj z velikimi, živobarvnimi cveti: gojiti šabo nageljne
šabójev -a -o prid. (ọ̑)
vrtn., v zvezi šabojev nagelj šabo nagelj: gojiti šabojeve nageljne
šalótka -e ž (ọ̑)
čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko
ščír -a m (ȋ)
vrtn., navadno v zvezi repati ščir okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti, Amaranthus caudatus: gojiti repati ščir
šentlôvrenka -e [šentlou̯renka in šəntlou̯renka] ž (ȏ)
agr. trta s srednje velikimi, temno modrimi grozdi, ki se goji zlasti v Posavju: gojiti šentlovrenko
// vino iz grozdja te trte: piti šentlovrenko
šipón -a m (ọ̑)
agr. trta z velikimi, na spodnji strani kosmatimi listi, dolgimi grozdi in nekoliko podolgovatimi zelenimi jagodami z rjavimi lisami: gojiti šipon
// belo vino iz grozdja te trte: piti šipon
škóljka -e ž (ọ̑)
1. morska ali sladkovodna žival z mehkim telesom, pokritim z dvema, navadno plitvo izbočenima lupinama: gojiti školjke / školjka se odpre, zapre / jezerske, morske školjke; školjka bisernica / jesti školjke
// lupina te živali: otroci se igrajo s školjkami; zbirati pisane školjke; s školjkami okrašen okvir; nebo je bilo kot ogromna modra školjka / polna školjka v kateri je žival
2. navadno s prilastkom kar je podobno tej lupini: kamnita školjka vodometa; porcelanasta školjka za milo; školjka umivalnika / zamenjati telefonsko celico z govorilno školjko; straniščna školjka; pren., ekspr. školjka tišine
● pog. zamenjati školjko kombija (samonosno) koroserijo
♦ anat. nosna školjka s sluznico pokrita parna koščena izboklina v steni nosne votline, podobna školjki; obrt. školjka školjki podobna prvina pri kvačkanju; ptt školjka školjki podoben del telefonskega aparata, ki pokriva vsakega od koncev slušalke
šnávcer -ja m (á)
pes raznih velikosti s črno dlako, izrazitimi obrvmi in dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer
šprínger -- v prid. rabi (ī)
lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele
teriêr -ja m (ȇ)
manjši ali srednje velik lovski pes navadno z dolgo, ravno glavo, resasto dlako in kratkimi, koničastimi uhlji: gojiti terierje / škotski terier manjši terier z dolgo, črno dlako
tímijan -a m (ȋ)
vrtna zdravilna ali začimbna rastlina s sivo zelenimi dlakavimi listi in drobnimi rožnatimi cveti: gojiti timijan / dodati omaki timijan
♦ bot. močno dišeča zelnata ali delno olesenela rastlina z drobnimi listi; materina dušica
típičen -čna -o prid., típičnejši (í) ki ima take lastnosti, značilnosti, da osebo, stvar, pojav uvršča v posebno skupino iste vrste: analizirati problematiko na nekaj tipičnih primerih;
tipični znaki bolezni;
tipičen pojav;
tak potek, razvoj je tipičen;
gojiti za to pokrajino tipične rastline // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bil je tipičen birokrat; po videzu je tipičen severnjak típično prisl.:
ravnala je tipično žensko / v povedni rabi zanj je tipično, da vedno zamuja; sam.: za to umetnost je značilno upodabljanje tipičnega
tokáj -a m (ȃ)
1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj
tolstíca -e [tou̯stica] ž (í)
vrtn. okrasna rastlina z mesnatimi listi in rožnatimi, rdečimi ali belimi cveti, Crassula: gojiti tolstice
tolstíka -e [tou̯stika] ž (í) vrtn. tolstica: gojiti tolstike
tolstorép in tolstorèp -épa -o [tou̯storep] prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
agr., v zvezi tolstorepa ovca ovca z veliko tolšče v repu, ki se goji zaradi mesa in volne: gojiti tolstorepe ovce
tolstorépka -e [tou̯storepka] ž (ẹ̑)
agr. tolstorepa ovca: gojiti tolstorepke
toplíca -e ž (í)
1. mn. zdravilišče z vodo toplega izvira, vrelca: iti v toplice; zdraviti se v toplicah; znane toplice
2. knjiž. topli izvir, vrelec: odkriti toplico
// voda toplega izvira, vrelca: kopati se v toplici; zdravilišče s toplico
3. zastar. topla greda: gojiti rože v toplici
tramínec -nca m (ȋ)
trta z majhnimi rdečimi ali rumenimi grozdi, po izvoru iz okolice Tramina na Južnem Tirolskem: gojiti traminec; vinogradi traminca / dišeči, rdeči traminec
// vino iz grozdja te trte: piti traminec; steklenica traminca
tráva -e ž (á) 1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah 2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo // mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo 3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
trpljênka -e ž (é) knjiž. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti; pasijonka: gojiti trpljenke / roža trpljenka
turístika -e ž (í) 1. dejavnost turistov: razvoj turistike / veseli ga zlasti turistika 2. zastar. planinstvo, alpinistika: gojiti turistiko / zimska turistika
ukvárjati se -am se nedov. (á)
1. delati kaj v zvezi s tem, kar izraža določilo: ukvarjati se s pripravami na potovanje; ukvarjati se s popravilom ure popravljati jo / babica se je ukvarjala z dojenčkom; ukvarjati se z bolniki, ranjenci negovati jih, skrbeti zanje; zdravnik se je dolgo ukvarjal s ponesrečencem; ukvarjati se sam s seboj / ukvarjati se z delom, nalogo; s to risbo se ukvarja že več tednov jo izdeluje, dokončuje / ukvarjati se z mislijo na koga misliti na koga; ukvarjati se z načrtom za beg; zadnje mesece se zelo ukvarja s svojo usodo razmišlja o njej
2. imeti kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela: ukvarjati se s popravljanjem dežnikov; ukvarjati se z zdravljenjem / ukvarjati se z obrtjo, s trgovino; prebivalci teh krajev se ukvarjajo z živinorejo / ukvarjati se z ročnim delom; ukvarjati se z zajci gojiti zajce / poklicno, strokovno se ukvarjati s čim
// imeti kaj za predmet svojega dela sploh: ukvarjati se z domačimi opravili; ukvarjati se s pisanjem pesmi; s kuho se ukvarja mati kuha; v prostem času se ukvarja s slikanjem slika; ukvarjati se z vrtnarjenjem vrtnariti / s tem primerom se ukvarja policija ga rešuje; s to temo se ukvarjajo vsi časopisi pišejo o njej
3. imeti kaj za predmet proučevanja: ukvarjati se z zgodovino slovenskega jezika / z vremenoslovjem se ukvarja kot amater / medicina se ukvarja z boleznimi; s temi vprašanji se ukvarja sociologija / ukvarjati se z barvami, s kamni; sistematično se ukvarjati z žuželkami
4. biti dejaven v tem, kar izraža določilo: v teh krajih se s kulturo ukvarja zlasti učiteljstvo; ukvarjati se s politiko, športom
5. biti na razpolago komu zaradi urejanja kakih stvari: uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala približno deset minut; prodajalka se je dolgo ukvarjala z njim / nimam časa, da bi se ukvarjal s takimi malenkostmi
// biti v dejavnem stiku s kom: ukvarjati se z družino; z otroki se noče ukvarjati; veliko se ukvarja z bolnim očetom / učitelj se ukvarja z vsakim učencem posebej
úp -a m (ȗ) 1. kar se upa: njegov up je bil beg;
upi so se izpolnili, uresničili;
ekspr. up se izjalovi, podre, razblini;
mladostni upi so bili uničeni, ekspr. pokopani;
zavreči nekdanje, vse upe;
ekspr. slepiti se s praznimi upi;
varljivi upi;
upi za prihodnost / knjiž.: gojiti upe upati; vdajala se je upom, da je ne bodo zaprli 2. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja; upanje: poznati up in strah;
vzbujati potrtim ljudem up;
poln upa je čakal zdravnika / ekspr. up se jim sveti v očeh // duševno stanje, ko se zaželeno kaže mogoče, dosegljivo: ta zmaga je narode navdala z upom, da se bliža konec vojne; boriti se brez upa na zmago, star. zmage / zaspal je v upu, da bo naslednji dan boljše 3. v povedni rabi izraža možnost uresničitve česa; upanje: malo upa je, da bo ozdravel;
ni (več) upa, da jih kdo reši 4. ekspr., navadno s prilastkom kar lahko pomaga: njegov up so najnovejša zdravila;
razvoj kmetijstva je up stradajočega človeštva / zadnji up so mu bili stari prijatelji // kdor ima take lastnosti, da je lahko uspešen: igralec je bil največji up na prvenstvu; bil je up gledališča 5. v prislovni rabi, v zvezi na up na upanje: dajati, kupovati, prodajati na up
● ni si delal upov, da bodo popustili ni mislil, da je mogoče; nima nobenega upa več, da bi ga našli živega ne upa več; publ. nimajo resnejših upov za napredek, dokler ne odpravijo napak možnosti; ekspr. izgubil je vsak, zadnji up, da ga bodo rešili ne upa več, ne zdi se mu več mogoče; star. vse svoje upe staviti na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; mladi igralec vzbuja veliko upov o njem se meni, da bo glede na sposobnosti uspešen
upirávec -vca m (ȃ)
zool. majhna sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro streber: gojiti upiravce v akvariju; upiravec in čep
usambárski -a -o prid. (ȃ) vrtn., v zvezi usambarska vijolica sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih; sanpavlija: gojiti usambarske vijolice
uvêsti1 uvêdem dov., uvêdel in uvédel uvêdla, stil. uvèl uvêla (é) 1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvesti novega delavca, novinca / uvesti koga v delo, kupčijo // seznaniti koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvesti koga v filozofijo; uvesti se v teorijo / ekspr. uvesti koga v skrivnosti narave 2. seznaniti koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvesti koga v družino, klub / poroka ga je uvedla v višjo družbo 3. narediti, da se kaj začne uporabljati: uvesti računalnike v izobraževalne ustanove / uvesti nove izraze začeti uporabljati; uvesti slovenščino v vojsko / uvesti novo kulturno rastlino začeti jo gojiti4. narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvesti nov davek;
uvesti obvezno šolanje / publ. uvesti stroge varnostne ukrepe // narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvesti disciplino, red; uvesti enakopravnost / uvesti novo rubriko / uvesti še eno avtobusno progo / publ.: uvesti izboljšavo izboljšati; uvesti spremembe spremeniti// odločiti, da se kaj začne: uvesti disciplinski postopek proti komu; uvesti preiskavo 5. narediti, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: v tretjem poglavju uvede pisatelj novo osebo;
stoiki so uvedli v filozofijo pojem usode 6. knjiž. narediti uvod v kaj: televizijski film je uvedel urednik s kratkim orisom dobe / igro uvede igralec s kratko pesmico začne
● knjiž. uvesti nit, trak skozi luknjico napeljati, potegniti; knjiž. hodnik uvede obiskovalca v razkošno dvorano neposredno pripelje
♦ kem. uvesti tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih; mat. uvesti novo neznanko uvedèn -êna -o:
ta izraz je bil uveden šele pred kratkim; dekle je v delo dobro uvedeno
valisnêrija -e ž (é)
bot. vodna rastlina s trakastimi listi in samo moškimi ali samo ženskimi cveti, Vallisneria spiralis: gojiti valisnerije v akvariju
veltlínec -nca m (ȋ)
agr. trta z velikimi rdečkastimi grozdi: gojiti veltlinec
// belo vino iz grozdja te trte: piti veltlinec
víta -e ž (ī)
vrtn. okrasna vzpenjavka z enojnimi ali sestavljenimi listi, Cissus: gojiti vite
vížla -e ž (ȋ)
večji lovski pes s kratko dlako, navadno rjave barve: gojiti nemške ptičarje in vižle / madžarska vižla
vodílo -a s (í) 1. kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči: pomagati bolnikom je njegovo edino vodilo;
držati se vodila;
najvišje, življenjsko vodilo;
vodilo pri prirejanju razstav 2. teh. del naprave, stroja, orodja, po katerem se kaj premika, drsi v določeni smeri: namazati vodilo;
pritrditi vodilo v tla;
kovinsko vodilo;
vodilo filma;
vodilo iz plastike;
vodilo za vrv;
vodilo pri žagi 3. rač. snop vodnikov, ki omogoča prenos signalov med enotami računalniškega sistema: grafična kartica z vodilom PCI-E / podatkovno vodilo; pomnilniško vodilo 4. agr. ogrodje, opora za ovijalke in popenjavke: gojiti maline na vodilih;
lesena, kovinska vodila 5. knjiž. krmilo2:
vodilo avtomobila;
kolo z zarjavelim vodilom
♦ adm. črkovno vodilo naprava pred valjem mehanskega pisalnega stroja, v katero zadene črkovni vzvod ob udarcu na tipko; les. vodilo jarma
voliêra tudi voljêra -e ž (ȇ)
večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava: gojiti fazane, jerebice v volieri / letna voliera za vzgojo ptičjih mladičev; zimska voliera
vŕtnica -e ž (ȓ)
trnat okrasni grm z raznobarvnimi dišečimi cveti: vrtnica se je bujno razrasla; gojiti, nasaditi vrtnice; diši po vrtnicah; bele, rdeče vrtnice / pripeti vrtnico na suknjič; šopek vrtnic / papirnata vrtnica / vrtnice popenjavke
♦ rad. vrtnica mednarodno priznanje za televizijske zabavnoglasbene oddaje, ki se vsako leto podeljuje v Montreuxu; bronasta, srebrna, zlata vrtnica; vrtn. polnocvetne vrtnice
vŕvnica -e ž (ȓ) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi; sansevierija: gojiti vrvnice
vúgava -e ž (ū)
agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo
vzgájati -am nedov. (ā) 1. duhovno in značajsko oblikovati, zlasti otroka: znati vzgajati;
otroke sta vzgajala oba, oče in mati;
šola naj vzgaja za življenje;
skrbno, strogo vzgajati;
vzgajati z zgledom;
vzgajati in izobraževati / vzgajati mladino v slovenskem duhu 2. načrtno razvijati določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgajati strokovnjake / glasbeno, likovno vzgajati / vzgajati ljudi za skupno delo, prizadevanje 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi dosegati, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgajati nove sorte;
vzgajati drevesa z nizkimi debli / vzgajati čistokrvne pse / vzgajati kaktuse, sadike gojiti
♦ lov. vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnostvzgájan -a -o:
dobro, strogo vzgajani otroci; nepravilno vzgajana drevesa
začímbnica -e ž (ȋ)
nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi: gojiti, nabirati začimbnice
zájec -jca m (ȃ)
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami: zajec gloda deblo; zajec je stekel, švignil iz grmovja; ustreliti zajca; pes zasleduje zajca; lov na zajce; sliši kot zajec zelo dobro; spi kot zajec zelo rahlo; teče kot zajec zelo hitro / past za zajce / divji zajec / zajec v omaki
// samec te živali: spustiti zajca k zajklji
// glodavec s krajšimi zadnjimi nogami, zlasti udomačen: gojiti zajce / domači zajec
2. slabš. bojazljiv, strahopeten človek: prevelik zajec je, da bi si to upal; ne bodi tak zajec
3. priprava za sezuvanje škornjev: škornje si je sezul z zajcem
4. nar. kos svinjskega mesa z delom prsnice, reber in potrebušine: skuhati zajca
● ekspr. v tem grmu tiči zajec tu je jedro problema, bistvo stvari; ekspr. noče biti poskusni zajec noče, da bi na njem kaj preizkušali; skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je poudarja, da kdo česa ne naredi, doseže, čeprav bi to skoraj naredil, dosegel, in da kdo kaj le naredi, doseže, čeprav komaj; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
♦ lov. zajec veči, veka se v stiski oglaša z joku podobnimi glasovi; zool. morski zajec na morskem dnu živeča riba s trebušnimi plavutmi, izoblikovanimi v prisesek, Cyclopterus; planinski zajec v gorskem svetu živeči zajec, ki ima poleti sivo rjavo, pozimi snežno belo dlako, Lepus timidus varronis; poljski zajec na poljih in travnikih živeči zajec z rumeno rjavo dlako, Lepus europaeus
zelênčica in zelénčica -e ž (é; ẹ̄) vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami; kosmuljka: gojiti zelenčice / pisana zelenčica
zelenjádnica -e ž (ȃ)
nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice; pridelovanje zelenjadnic
zelenjáva -e ž (ȃ) 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva;
gojiti, pridelovati zelenjavo;
oskrbovati trg z zelenjavo;
kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava;
zamrznjena zelenjava;
košara za zelenjavo;
sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
zlatôvčica -e ž (ó)
zool. postrvi podobna pisana sladkovodna riba, Salvelinus: gojiti zlatovčice v hladni in čisti vodi / jezerska zlatovčica
zrcálar -ja m (ȃ)
1. izdelovalec ogledal: steklarji in zrcalarji
2. rib. v ribniku vzrejen krap z redkimi luskami po hrbtu, trebuhu in korenu repne plavuti: gojiti luskinarje in zrcalarje
žímavec -vca m (í)
srednje velik lovski pes z ostro, trdo dlako: gojiti žimavce / nemški žimavec
žítarica -e ž (ȋ) nav. mn., publ. žito: gojiti žitarice / setev žitaric
živál -i [živau̯] ž (ȃ)
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival; žival z dolgim repom; čreda živali; trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival
// ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč
2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival; gumijasta, plišasta žival; žival iz plastike
3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla; za nekatere ljudi so bili delavci samo živali; ravnati s kom kot z živaljo
// bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna
4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil
5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš
6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
živína -e ž (í)
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj
● šalj. ščetinasta živina prašiči
2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga
3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina
arašíd -a m (ȋ) gojiti ~e; mn., snov. jesti ~e
cvétnica -e ž (ẹ̑) gojiti ~e
češpljáriti -im nedov. češpljárjenje (á ȃ) star. |gojiti češplje; trgovati s češpljami|
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
eksotízem -zma m, pojm. (í) gojiti ~ v umetnostnem ustvarjanju
gojíti -ím nedov. gôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ čebele; ~ šport; neobč.: ~ otrokove sposobnosti krepiti, razvijati, utrjevati; ~ upanje upati
hŕček -čka m živ. (ȓ) gojiti ~e
jánjec -jca m z -em živ. (ȃ) |oven|; pokr. dol. gojiti ~e ovce
ječménka -e ž (ẹ́) utrgati ~o |hruško|; gojiti ~e; snov., redk. ječmenova slama, ječmenova moka
kaktêja -e ž (ȇ) gojiti ~e
klesáti kléšem nedov. klêši -íte, klešóč, klesáje; klêsal -ála, klêsat, -án -ána; klesánje; (klêsat) (á ẹ́) kaj ~ marmor; poud. ~ jezik, značaj |gojiti, utrjevati|
kobúlnica -e ž (ȗ) rastl. gojiti ~e
kraljevína -e ž (í) razglasiti državo za ~o; kmet. gojiti ~o |vinsko trto|; snov. piti ~o |vino|
kultivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kultivíranje (ȋ) kaj ~ polja |obdelovati|; ~ besedo; neobč. ~ zborovsko petje gojiti, vzgajati, razvijati; neobč. ~ otrokove zmožnosti krepiti, razvijati, utrjevati
kultúrništvo -a s, pojm. (ȗ) gojiti ~
lepopísje -a s, pojm. (ȋ) gojiti ~; |učni predmet|
lóčeno nač. prisl. (ọ́) gojiti vsako rastlino ~; navesti ~ po spolu
lônčnica -e ž (ȏ) gojiti ~e
lúbenica -e ž (ȗ) gojiti ~e; kupiti dve ~i; snov. jesti ~o
merínovka -e ž (ȋ) |ovca|: gojiti ~e
mnógocvétnica -e ž (ọ̑ẹ̑) gojiti ~e
nèizgovorjèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~e besede; neobč.: ~a bolečina neizpovedana, neizražena; gojiti ~o upanje skrito, prikrito
nèizgovorjênost -i ž, pojm. (ȅé)
néonka -e ž (ẹ̑) |riba|: gojiti ~e v akvariju
óljnica -e ž (ọ̑) gojiti ~e |rastline|; ~ za šivalni stroj |priprava|
pálma -e ž (ȃ) gojiti ~e; poud. ~ miru |znamenje|; film. zlata ~; neobč. zmaga, prvo mesto
pelargónija -e ž (ọ́) gojiti ~e |cvetlice|
perutnína -e ž, skup. (í) gojiti ~o; snov. peči ~o
petúnija -e ž (ú) gojiti ~e
plantážno primer. prisl. (ȃ) ~ gojiti kaj
predívnica -e ž (ȋ) gojiti ~e
prevzgojíti -ím dov. prevzgójil -íla, nam. prevzgojít/prevzgojìt; drugo gl. gojiti (í/ȋ í) koga ~ prestopnika
primér -éra m, v zvezi z na na primér → na prímer (ẹ̑) dokazati trditev na ~ih; posplošiti načelo na vse ~e; ~ sožitja med rastlino in živaljo; Dobro je gojiti kak šport, na prímer plavanje; Bili so na prímer časi, ko je bila lakota; publ. V ~u dežja predstava odpade če bo dež; zdrav. žarg. Ambulanta sprejema vse ~e bolnike, poškodovance
prímula -e ž (ȋ) gojiti na oknih ~e
privzgojíti -ím dov. privzgójil -íla, nam. privzgojít/privzgojìt; drugo gl. gojiti (í/ȋ í) komu/čemu kaj ~ drevesu nižje deblo; ~ otroku delovne navade
ránč -a m z -em (ȃ) na ~u gojiti konje
rastlinják -a m (á) gojiti sadike v ~u
rízvanec -nca in rizvánec -nca m z -em tudi živ. (ȋ; ȃ) gojiti ~ |trto|; snov. piti ~ |vino|
sóčnica -e ž (ọ̑) |sukulent|: gojiti ~e
sója -e ž, snov. (ọ́; ọ̑) pridobivati olje iz ~e; pojm. gojiti ~o
steklenják -a m (á) gojiti paradižnik v ~u
stróčnica -e ž (ọ̑) gojiti ~e; neobč. ~e nabojev tulci
svobodoljúbje -a s, pojm. (ȗ) gojiti ~
špináča -e ž, snov. (á) gojiti ~o; jesti ~o
špórt -a m, pojm. (ọ̑) gojiti ~; tekmovalni ~i; poud. delati kaj za ~ |za zabavo, za razvedrilo|
tradícija -e ž, pojm. (í) (navada, običaj): delati kaj iz ~e; po ~i obdarovati kolednike; kovaška ~ v kraju; nadaljevanje slovenske slovstvene ~e (izročila); števn. družinske ~e; publ. gojiti revolucionarne ~e vrednote, dosežke
úp -a m (ȗ)
1. ~i so se izpolnili; ~i za prihodnost; poud.: gojiti ~e |upati|; vdajati se ~om |upati|
2. pojm. upanje: Ni več ~a, da bi ozdravel; zbujati komu ~; prodajati na ~ |brez takojšnjega plačila|
úpanje -a s, pojm. (ȗ)
1. gojiti ~ |upati|; ~ na zmago, v zmago; živeti v ~u
2. kupiti kaj na ~ |brez takojšnjega plačila|; poud.: biti zadnje ~ za bolnika |sredstvo|; Ni ~a, da bi ozdravel |možnosti|; izgubiti ~ |ne upati več|; publ. Akcija nima ~a na uspeh možnosti, da bi uspela; star. staviti ~ na koga, v koga pričakovati, da bo kdo uspešen
vúgava -e ž, pojm. (ú; ȗ) gojiti ~o |trto|; snov. piti ~o |vino|
vzgojíti -ím dov. vzgójil -íla, nam. vzgojít/vzgojìt; drugo gl. gojiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroka; ~ novo sorto pšenice
začímbnica -e ž (ȋ) gojiti ~e
živál -i [-u̯] ž (ȃ) gojiti ~i; kmet. pitovna ~; vet. male ~i; zdrav. poskusna ~; poud.: ravnati s kom kot z ~jo |grdo, surovo|; člov., slabš. Ta ~ ne pozna usmiljenja |surovi, hudobni človek|; ljubk. uboga ~, kako dela |človek; ženska|; skup. vsa ~ v hlevu |živali|; pojm., poud. V nekaterih ljudeh je veliko ~i |živalskosti, živalskega|
žlahtáti se -ám se nedov. -àj se -ájte se, -ajóč se, -áje se; -àl se -ála se, -àt se; žlahtánje; (-àt se) (á ȃ) pokr. |gojiti sorodstvene stike, odnose|: z/s kom Z bratranci se niso nikoli žlahtali; ~ ~ med seboj |gojiti prijateljske, zaupne stike|
