bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora (Tolm.).
bẹlogòr, -gǫ́ra, adj. weißbergig, Cig.
bréme,** -mę́na, n. 1) die Bürde, die Last, die getragen wird; — der Ballen, der Bund: b. papirja, dračja, Cig.; der Krämerballen, Cig., C.; — v breme so se prijeli = oklenili so se drug drugega, Kranjska Gora-DSv.; — 2) die Leibesbürde, Cig.; — v velikem bremenu, hochschwanger, Notr.-Cig.; — 3) die Last (fig.); državljanska bremena, bürgerliche Lasten, Jan.; občinsko breme, die Gemeindelast, Cig.; stvarno breme, die Reallast, DZ.; die Beschwerde, Cig., Jan., M.
brína, f. 1) der Wacholder (juniperus communis), Cig., Jan., C.; sabinska b., der Säbenbaum (juniperus sabina), Cig.; — 2) das Nadelholz, na Bolškem-Erj. (Torb.); die abgehackten Nadelholzäste, Zilj.-Jarn. (Rok.), Mik.; — 3) = smreka, Plužna-Erj. (Torb.), Rez.-Mik., Kranjska Gora (Gor.)-DSv., Zora.
bríncəlj, -clja, m. smrekov vrh, Kranjska Gora (Gor.)-DSv.
brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
čǫ̑mpa, f. die Kartoffel, Jan., Bolc-Erj. (Torb.), Kranjska Gora (Gor.)-DSv.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
golìč, -íča, m. 1) der Nestling, Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) der Bartlose, Cig.; — 3) kahler Berggipfel, Cig., Jan.; — mizasta gora, der Tafelberg, Jes.; — 4) die nackte Gerste (hordeum distichum nudum), Cig.
gòr, góra, m. kup gnoja, Dol.
góra, f. 1) ein hoher Berg; solnce gre za goro, die Sonne verschwindet hinter dem Berge; pl. gore, das Gebirge; v gorah, im Gebirge, in den Bergen; — 2) der Bergwald, Cig.; v goro iti po drva, LjZv., jvzhŠt.; — 3) = gorica, der Weinberg, Cig., C., Rec.
goríca 1., f. dem. gora 1), das Berglein; der Hügel; pl. gorice, das Kleingebirge, Cig. (T.); — 2) (vinska) gorica, der Weinberg; — 3) der Hofplatz, Jarn., C.; der Hofplatz vor den Ställen, Jarn., C., BlKr.; ovčja g., der Schafhof, C.; — der Markt- oder Dorfplatz, C.; — (na vzhodu tudi: gọ̑r(i)ca, C.).
hruščȃnje, n. das Rauschen: gora zagrmi od hruščanja, Jap. (Prid.).
kanjúh, m. = kanja, die Weihe, Cig., Jan., C., Mik.; — = slegur, die Steindrossel (turdus saxatilis), Erj. (Ž.), Sveta gora (Goriš.)-Erj. (Torb.).
kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.-C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras-Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) (anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča-Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.).
lȋmbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
mízast, adj. tischartig, tafelförmig: mizasta gora, der Tafelberg, Cig. (T.).
natę́gniti, -nem, vb. pf. 1) anziehen, spannen; n. vrv; strecken: n. roke, sich zur Arbeit anschicken, C.; — durch Anziehen dehnen: n. nogavico, usnje; n. življenje, das Leben verlängern, Cig.; — n. komu ušesa, jemanden bei den Ohren nehmen; — 2) genug zukommen lassen: človek mu ne more nategniti, man kann ihm nie genug geben, er ist ein Nimmersatt, Cig.; oče mu vsega nategne, kar si izmisli, Polj.; požrešnemu človeku ni moči n., einen unersättlichen Menschen kann man nicht befriedigen, Z.; — 3) vino nategne, der Wein wird trübe, M.; der Wein ändert seine Farbe, GBrda; — smradu n., zu stinken anfangen, Vod. (Izb. sp.); — 4) dile nategnejo (od mokrote), die Bretter dehnen sich (infolge der Feuchtigkeit) aus, Dol.; — 5) n. koso, = nabrusiti, Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
natezílọ, n. 1) = natezilnik, Cig.; — 2) = osla ali jeklo, orodje, s katerim se kosa "nategne" (nabrusi), Štrek., Št. Vidska Gora (Tolm.)-Erj. (Torb.).
nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
ognjebljúvən, -vna, adj. feuerspeiend, Cig., Jan., M., Nov.-C., nk.; ognjebljuvna gora, Cig.
ognjemę̑tnica, f. = ognjemetna gora, Nov.
ognję̑n, adj. Feuer-, feurig; ognjena kepa, der Feuerball; ognjena elektrika, die Pyroelektricität, Cig. (T.); ognjeni meč, das Flammenschwert; ognjena gora, der Vulcan, Cig., Jan.; ognjena barva, die Feuerfarbe, Cig.; — eifrig, hitzig, Cig., Jan., nk.
ogòr 2., -góra, m. = 2. ogorek, C.
ǫ́ljikov, adj. vom Ölbaum: (olikova gora, Dalm.; olikovi vrti, Trub.; oljkov, Mur.-Cig.).
ǫ̑ljiski, adj. Oljiska gora, der Ölberg, Cv. IX. 7.
ǫ̑ljski, adj. oljska nedelja = cvetna n., M.; Oljska gora, der Ölberg; pravilno: oljiski.
planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško (Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta-Erj. (Torb.).
plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
pogòr, -góra, m. = požar, der Brand, Mur., Cig., Jan., C.; razgledovati pogor, Jurč.
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
pólast, adj. Flötz-: polasta gora, der Flötzberg, V.-Cig.; polasto, flötzweise, Cig.
porǫ̑bje, n. der Rand, Jan. (H.); — der Kamm einer Anhöhe: p. sneženih gora, Jurč.
povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.-Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
pregòr, -góra, m. das Durchbrennen: gnoj na pregoru, zu sehr an der Sonne liegender Dünger, vzhŠt.-C.
prigòr, -góra, m. 1) die brennende Sonnenhitze, C.; — 2) eine von der Sonne ausgetrocknete Erdstelle, C.; — tudi: prígor.
rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.-M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.-Kres; — prim. rida.
rȗs, rúsa, adj. 1) roth, Alas., Štrek.; braunroth, Cig., Jan., Erj. (Som.), Ip., Goriška ok. - Kras -Erj. (Torb.); "zwischen braun und blond (meist von Haaren)", Zilj.-Jarn. (Rok.); Meni nič za tebe ni, Ki imaš ruso ("roso") glavo, Npes.-K.; ruso vince, Prip.-Mik.; — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)-Erj. (Torb.); (prim. furl. rusecòn, Štrek. [Arch.]); — von der Sonne gebräunt, M., Z.; ruse roke, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) gelb, C., Rez.-Mik., Baud.; — prim. lat. russus, Mik. (Et.).
rusikónjevina, f. = rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora pri Gorici-Erj. (Torb.); — prim. rus 1).
svẹtlogòr, -góra, adj. hellbrennend: svetlogori premog, die Cannelkohle, Erj. (Min.).
ugòr 1., -góra, m. ein unfruchtbarer Strich auf einem Acker, wo das Getreide leicht verdorrt, die Brandader, Cig.
zapę́ti, -pnèm, vb. pf. zuhefteln, zuknöpfen; srajco, suknjo, hlače si z.; z buciko z., zunadeln, Cig.; z verižico z., zuketteln, Cig.; remen si z., den Riemen zuschnallen; — (fig.) nebo se zapne, der Himmel umwölkt sich, nebo je zapeto (ist umwölkt), C.; gora je od megel zapeta (in Wolken gehüllt), C.; s kljuko z., verhaken, Cig.; z. se, sich verhäkeln, Cig.; hangen bleiben, Jan., Svet. (Rok.); za golenico sem se zapel ob tisto mejo, Jurč.; — (fig.) z. se za kaj, sich auf etwas caprizieren, es haben wollen, Cig.
zgòr, -góra, m. der Brand (im Weingarten, beim Getreide), Hal.-C.
zlȃhkoma, adv. mit Leichtigkeit, leichtlich, Mur.; Cig., Jan.; to ni izteklo zlahkoma, LjZv.; poplava je valila z gora težke plošče tako zlahkoma, kakor bi bile šiške, LjZv.; — ungezwungen, Cig.
žȋłnat, adj. 1) aderig, aderreich, vieladerig, gefäßreich, Mur., Cig., Jan.; — 2) nervig, sehnig, Jan.; žilnata kita, Dict.; — 3) reich an Gängen: žilnata gora, ein Ganggebirge, Cig.
Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.
Ararab m zemljepisno lastno ime Ararat: Na hribu Ararab im. ed. 100 000. na enkrat ſo bily martrani (I/1, 96) Mišljena je gora Ararat v Armenskem višavju v Turčiji, turš. Büyük-Aǧre daǧi, na kateri naj bi bilo po Rimskem martirologiju 22. junija 303 mučeno 10.000 kristjanov.
Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji
gora -e ž gora: njega Cerku je bila gora im. ed., hrib, inu goſta ǀ vſe hribe, inu gorre tož. mn. v eni minuti bi okuli vergli ǀ inu je jedernu shla na te Gorre tož. mn. vinska gora vinska gorica, vinograd: bo garmelu, bliskalu, treskalu, inu vſe Nebeſſa bodo v'ogniu, kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske gore tož. mn. Konzhati, inu poshgati → hrib
Horeb m zemljepisno lastno ime Horeb: Sdaj sgruntam, sakaj G: Bug, kadar je hotel ſvoimu folkute s: sapuvidi dati, ſe je bil perkasal na hribu Horeb im. ed. (I/1, 167) Hóreb, gora na kateri se je Bog prvič prikazal Mojzesu v obliki gorečega grma (SP 2 Mz 3,1); → Oreb.
hosta -e ž hosta: njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta im. ed., njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi (II, 320) ǀ ſapovej Simonides de mu ima pot s'kuſi eno hoſto tož. ed. pokaſat (II, 122) Zapis goſta je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
hrib -a m gora, hrib: Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
Imetus m zemljepisno lastno ime Imet: Nemorio prehualit ta hrib Imettus tož. ed. (IV, 310) Ímet, gr. Ὑμηττός, gora južno od Aten en lep navok nam da Imperfectus im. ed. (I/2, 77)
jagrski -a prid. lovski: Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu, taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski im. mn. m roshizhi (II, 320) → jager
Karmelo -a m zemljepisno lastno ime Karmel: je shal na hrib Carmelo im./tož. ed. je proſil sa desh ǀ je govuril od tiga S. hriba Carmela rod. ed. ǀ S. Duh je bil glavo Mariæ Divize perglihal timu hribu Carmelu daj. ed. ǀ v' mej vſimy hribamy ſi je isvolil ta hrib Carmel tož. ed. ǀ je hodila molit na hrib Carmel tož. ed. ǀ kateri ſe je bil na hribi Carmeli mest. ed. prikasal Karmél, gora v Palestini, na kateri je bilo mnogo puščavnikov in kasneje samostanov. V zapisu lepota tiga hriba Carmeli (IV, 309) pred začetkom pridige je uporabljen lat. rodilnik iz zveze decor Carmeli.
lov -a m lov: Kadar Krajl s'lova rod. ed. pride, mu tezhe naprutu ǀ zhes nekatere dnij grè na lovu tož. ed. ǀ cellu lejtu je na lovu tož. ed. hodil, inu druge miſli, inu skerbi nej imel, temuzh sajze, inu jelene loviti ǀ Od eniga Goſpuda piſse, de vſak prasnik je shal na lavu tož. ed., taku de njega Cerku je bila gora, hrib, inu goſta, njega pridige ſo bilij Iagarski roshizhi ǀ leta vezhkrat ponozhi je ſajnal, de ſe na lovu mest. ed. najde
Olimpus m zemljepisno lastno ime Olimp: Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus im. ed. imenovaniga (II, 83) Olímp, gr. Ὄλυμπος (2918 m), najvišja gora v Grčiji, bajeslovno bivališče bogov
Oljski hrib -ega -a m zemljepisno lastno ime Oljska gora: s'taistiga oljskiga hriba rod. ed. Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti (I/2, 33) ǀ ſo shli skriti ſe na ta OljsKi hrib tož. ed. (I/2, 32) ǀ Kadar Chriſtus ſe je imel lozhit is tiga ſveità, inu ſe verniti v' nebeſſa, je shal na ojliski hrib tož. ed., sa nym je shla Maria Diviza, Madalena, inu ty Jogry (V, 500) Óljska gôra, lat. V Mons Oliveti, grič z oljčnim nasadom pri Jeruzalemu (SP 21,1)
Parnasus -sa m zemljepisno lastno ime Parnas: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus im. ed. imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe imenovanj ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus im. ed. ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa rod. ed. ſuera ǀ ta shlahtni Turn na hribu Pernaſſu mest. ed. Parnás, gr. Παρνασσός, gora v osrednji Grčiji (2458 m), bajeslovno bivališče Muz
Sina(j) m zemljepisno lastno ime Sinaj: na verh hriba Sinai im. ed. ǀ ſe bò prikasal na hribu Sinai im. ed. ǀ na hribu Sinaj im. ed. ǀ na tem hribu Sina im. ed. Sínaj, lat. V Sina, gr. Σινᾶ, gora, na kateri je Bog Mojzesu izročil deset zapovedi (SP 2 Mz 19,11).
Tabor m zemljepisno lastno ime Tabor: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor im. ed. ǀ kadar bi jeſt bil to gnado imel na hribu Tabor im. ed. ſe najti ǀ Chriſtus na hribi Tabor im. ed. je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal ǀ Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor im. ed. je pelal ǀ Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor im. ed. ǀ kadar je hotel na hribi Thabor im. ed. eno utto ſydat Tábor, gora v Galileji (SP Sod 4,6)