eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.
ADHD ADHDin ADHD-jasamostalnik moškega spola[adẹhadé]
1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
1. vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
afnáti se afnám senedovršni glagol[afnáti se]
1. neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti
2. neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost
akrilamíd akrilamídasamostalnik moškega spola[akrilamít akrilamída]
iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.acrylamide, nem.Acrylamid iz nlat.acryl..‛ostrega vonja’, iz lat.acer‛oster’ + oleo‛imeti vonj’ + ↑amid
alergíja alergíjesamostalnik ženskega spola[alergíja]
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Allergie, frc.allergie, angl.allergy, it.allergia iz nlat.allergia, kar je zloženo iz gr.állos‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
1. kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
1.1. več dlak, dlake
. magnetna kovina srebrno bele barve, kemijski element
. kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj
anonimizírati anonimizíramdovršni in nedovršni glagol[anonimizírati]
odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.anonymisieren iz ↑anonimen
ástma ástmesamostalnik ženskega spola[ástma]
kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat.asthma iz gr.ãsthma, nejasnega izvora - več ...
1. ki je v zvezi z alergijo
àufbíksmedmet
1. neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu
2. neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju
3. kot samostalnik, neformalno, ekspresivnopretep, zlasti množični
4. kot pridevnik, neformalno, ekspresivnonasilen, nasilniški
FRAZEOLOGIJA: na aufbiks ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star.avstr. nem.auf Wichs iz auf‛na’ in Wichs‛gorjača, udarec’ iz wichsen‛tepsti’
bábica bábicesamostalnik ženskega spola[bábica]
1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalnobabi, neformalno, koroškobica, neformalno, primorskonona, neformalno, štajerskooma
1.3.ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4.navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivnonona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat.Blennioidei
1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
1.1.ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivnoprijateljevati
5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: ↑brat
brezmêjen brezmêjna brezmêjnopridevnik[brezmêjən]
1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca
1.1.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2.v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
4. klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu
FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula. ETIMOLOGIJA: = češ.boule < pslov.*bula < ide.bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H-‛napihniti’, tako kot nem.Beule, lat.bulla‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...
cípelj cípljasamostalnik moškega spola[cípəl]
1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat.Mugil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.cȉpal, roman. jezikov in lat.cephalus iz gr.képhalos iz kephalḗ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
cmòk cmôkasamostalnik moškega spola[cmòk]
1. navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom
1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
copáta copátesamostalnik ženskega spola[copáta]
1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivnocopatek, navadno ekspresivnocopatka
3. navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim
FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it.zapàte‛sandala, copata’ = knjiž.it.ciabatta‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz.čäbät, tatar.čabata‛opanka iz ličja’ - več ...
cvetličárka cvetličárkesamostalnik ženskega spola[cvetličárka]
ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah
vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem
FRAZEOLOGIJA: dežela cvička ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...
1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
. rdeče vino s sadno aromo iz grozdja trte refošk, ki ga po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Krasu
čebéla čebélesamostalnik ženskega spola[čebéla]in[čəbéla]
žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat.Apidae
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.čȋn ali rus.čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov.činъ < pslov.*činъ‛red, vrsta’ < ide.*ku̯ei̯-‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
činčíla činčílesamostalnik ženskega spola[činčíla]
1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat.Chinchilla
1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.1.v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2.v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
4.1.v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
5.1.v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2.v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
6.1.v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.1.v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3.v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus.da < pslov.*da < ide.*doh2- iz ide.*de-, *do-‛ta’, iz česar je še lat.dōnec‛dokler’, nem.zu‛k, pri, do’, angl.to - več ...
dámjak dámjakasamostalnik moškega spola[dámjak]
jelen z lisastim kožuhom in lopatastim rogovjem; primerjaj lat.Dama dama
ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem.Damhirsch) iz lat.damma
debíl debílasamostalnik moškega spola[debíl]
slabšalno kdor ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalnobumbar
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat.debilis, glej ↑debilen
depresíja depresíjesamostalnik ženskega spola[depresíja]
1. duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud
3. iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine
4. iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi
5. iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: manična depresija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Depression, frc.dépression iz lat.depressiō‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...
dežník dežníkasamostalnik moškega spola[dežník]in[dəžník]
1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalnomarela
2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat.Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalnomarela, iz biologijeorjaški dežnik
flúor flúoratudi flúorjasamostalnik moškega spola[flúor]
strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, kemijski element; simbol:F
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Fluor, angl., frc.fluor iz nlat.fluorum iz lat.fluor‛tekočina’ k fluere‛teči’ - več ...
folklóra folklóresamostalnik ženskega spola[folklóra]
1. celota znanja, pripovedi, umetniškega ustvarjanja, običajev, ki se prenaša, ohranja med ljudmi iz roda v rod kot odraz duhovne kulture naroda, določenega področja
1.1. umetniška dejavnost, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
1.2. umetniška skupina, ki se ukvarja s poustvarjanjem takih prvin duhovne kulture, zlasti glasbe, plesa, pripovedi
2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivnofolkloristika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Folklor) iz angl.folklore iz folk‛narod, ljudstvo’ + lore‛znanje, poznavanje, nauk, znanost’ - več ...
. ki je v zvezi s Srbi ali Srbijo
gigahertz gigahertza; ingígahêrcsamostalnik moškega spola[gígahêrc]
1. iz fizike merska enota za izražanje frekvence, milijarda hertzov; simbol:GHz
1.1. procesorski takt računalniških procesorjev, izražen s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; iz novoklas.giga..‛milijarda osnovnih enot’ iz gr.gígas‛velikan, orjak’ in ‛mogočen’ + ↑hertz
karízma karízmesamostalnik ženskega spola[karízma]
1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Charisma in poznolat.charisma‛(božje) darilo’ iz gr.khárisma‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai‛podarim, darujem’ - več ...
klobúk klobúkasamostalnik moškega spola[klobúk]
1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
2. skrajni, končni del česa
2.2. spodnji, navadno navzven obrnjeni del klobuka
. debelejše blago iz stisnjenih, sprijetih vlaken, zlasti volne ali fine živalske dlake
1. nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko
1. pokrivalo iz blaga, ki se zaveže pod brado, na zatilju
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
. peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk
1. ki je v zvezi z gobami
1.1. ki je del gobe
kloróza klorózesamostalnik ženskega spola[kloróza]
iz agronomije rastlinska bolezen, pri kateri listi zaradi pomanjkanja nekaterih snovi, zlasti železa, obledijo, spremenijo barvo; SINONIMI: iz agronomijelistna bledica
STALNE ZVEZE: železova kloroza ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Chlorose, angl.chlorosis) iz nlat.chlorosis, iz ↑klor
2. rastlina nižje rasti z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, ki raste na morskih obalah, ali del te rastline; primerjaj lat.Crithmum maritimum; SINONIMI: morski koprc, iz botanikenavadni morski koprc
3. vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat.Foeniculum vulgare; SINONIMI: janež, sladki janež
1. ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več
1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom
1. večji glodalec z dolgim golim repom
1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče
1.1. samec te živali
1. maček, zlasti večji
melóna melónesamostalnik ženskega spola[melóna]
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat.Cucumis melo
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.melone < lat.mēlō‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr.mēlopépōn, iz mē̃lon‛jabolko’ + pépōn‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
menstruácija menstruácijesamostalnik ženskega spola[menstruácija]
krvavitev iz maternice, ki se v rodni dobi ženske pojavlja v približno mesečnih intervalih; SINONIMI: čišča, mesečna čišča
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Menstruation, frc.menstruation) iz nlat.menstruatio, iz lat.mēnstrua iz mēnstruus‛mesečen’ iz mēnsis‛mesec’ - več ...
mílilíter mílilítrasamostalnik moškega spola[mílilítər]
merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol:ml
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem.Milliliter, angl., frc.millitre, it.millilitro, iz novoklas.milli..‛tisoči del osnovne enote’ iz lat.mille‛tisoč’ + ↑liter
mòlj môljasamostalnik moškega spola[mòl]
majhen nočni metulj, katerega ličinka se prehranjuje navadno z organskimi tekstilnimi vlakni ali žitom; primerjaj lat.Tineidae
STALNE ZVEZE: oljčni molj, porov molj FRAZEOLOGIJA: knjižni molj, pisarniški molj ETIMOLOGIJA: = stcslov.mol'ь, hrv., srb.mȍlj, rus.mólь, češ.mólь < pslov.*mólь iz ↑mleti, prvotno torej *‛ki melje (koristne stvari v prah)’, tako kot stnord.mǫlr‛molj’, stind.malūka-‛vrsta črva’ - več ...
nagóbčnik nagóbčnikasamostalnik moškega spola[nagópčnik]
priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
1. manj formalno fluorescenčno ali neonsko svetilo
2. majhna riba z zeleno svetlikajočo se progo na boku, ki živi v porečju Amazonke; primerjaj lat.Paracheirodon innesi
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz neonska žarnica, riba
níčnost níčnostisamostalnik ženskega spola[níčnost]
iz prava lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
lastnost pravnega akta, da ne more imeti pravnih učinkov ali pravnih posledic, ker bistveni pogoji za njegovo veljavo niso izpolnjeni ali ker krši prisilne predpise, pa tega ni mogoče odpraviti
ôčim ôčimainóčim óčimasamostalnik moškega spola[ôčim]in[óčim]
materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze
ETIMOLOGIJA: = cslov.otьčimъ, rus.ótčim, češ.otčím < pslov.*otьčimъ iz *otьčiti‛narediti za očeta’ iz *otьcь‛oče’ - več ...
ôjêjinôjejinojêjmedmet
1. izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi
1.1. izraža, da se govorec nenadoma česa spomni, spozna kaj, navadno z obžalovanjem
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz ↑o + ↑jej, ↑ojoj in prevzeto iz nem.o jeh
ôsel ôslasamostalnik moškega spola[ôsəu̯ ôsla]
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat.Equus africanus asinus
3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerica, partnerka
3.2.iz biologije organizem, ki živi v povezavi z drugim organizmom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Partner in angl.partner iz stfrc.parçonier iz stfrc.parçon‛del, delež’ < lat.partītiō‛razdelitev’, prvotno torej ‛déležnik’ - več ...
pártnerica pártnericesamostalnik ženskega spola[pártnerica]
1. ženska v odnosu do osebe, s katero je ljubezenskem razmerju, zlasti dolgotrajnejšem; SINONIMI: partnerka
1.1. ženska, ki ima s kom spolno razmerje; SINONIMI: partnerka
2. ženska, ki kot ena od oseb sestavlja par, udeležen v določeni aktivnosti, zlasti športni; SINONIMI: partnerka
3. ženska, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partnerka
3.1. ustanova, organizacija, ki s kom sodeluje na določenem področju; SINONIMI: partner, partnerka
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
manjša žaba z zelenim telesom in temno liso ob očeh, ki živi v večini Evrope in Male Azije, zlasti na drevju; primerjaj lat.Hyla arborea; SINONIMI: iz zoologijezelena rega
skalárka skalárkesamostalnik ženskega spola[skalárka]
riba z dolgimi tankimi plavutmi in bočno zelo sploščenim telesom, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat.Pterophyllum scalare
ETIMOLOGIJA: iz drugega dela taksonomskega imena nlat.scalare iz lat.scālāris‛stopniščen, lestven’ iz scālae‛stopnice, lestev’, ker neparne plavuti te ribe izgledajo kot lestev
smŕček smŕčkasamostalnik moškega spola[smə̀rčək]
1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat.Morchella; SINONIMI: mavrah
1.3.ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi ETIMOLOGIJA: = cslov.skripati, hrv., srb.škrípati, češ.skřípat < pslov.skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv.skripstêt - več ...
škrípniti škrípnemdovršni glagol[škrípniti]
1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkniti, neformalno, slabšalnokrepniti
2.1.slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalnocrkniti, neformalno, slabšalnokrepniti
3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalnocrkniti, neformalnokrepniti
4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivnozaškripati
1. zelo veliko človeku podobno grško mitološko bitje z navadno enim parom rok
tuberkulóza tuberkulózesamostalnik ženskega spola[tuberkulóza]
nalezljiva bakterijska bolezen, pri kateri se v tkivih, zlasti pljučih, pojavljajo krogličaste vnetne tvorbe; SINONIMI: jetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat.tuberculosis, iz lat.tūberculum‛majhna grba, tvor’, iz tūber‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...
1. ki je v zvezi z govedom ali gojenjem goveda
1.2. ki se pojavlja pri govedu, prizadene govedo
. nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
vlák vlákasamostalnik moškega spola[wlák]
navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva