àh medmetFRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, a - več ...
ahá2 in ahà medmetSTALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...
ája1 členekETIMOLOGIJA: verjetno iz aj + ja
aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor] STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...
anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
áuva in àuva; tudi áua medmetETIMOLOGIJA: au
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm] ETIMOLOGIJA: avto + dom
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bábji bábja bábje pridevnik [bábji] STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: baba
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser] STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...
bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje] ETIMOLOGIJA: bivakirati
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] ETIMOLOGIJA: bivak
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər] STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...
bôksar bôksarja tudi bóksar bóksarja samostalnik moškega spola [bôksar] tudi [bóksar] ETIMOLOGIJA: boks
bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc] STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: bor
brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza] FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka] FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] ETIMOLOGIJA: cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar] ETIMOLOGIJA: čebela
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják] FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: čebela
čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

čísto prislov [čísto] tudi [čistó] FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: čist
čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún] ETIMOLOGIJA: čist
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati] FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: čiv - več ...
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo] STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...
dúplerica dúplerice samostalnik ženskega spola [dúplerica] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. dȕplerica iz dupler ‛dvojni; nekaj dvojnega’ (< dalmat. roman. ali srlat. duplerius iz lat. duplus ‛dvojni’) po dveh sosednjih straneh v reviji
êj in èj medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa
endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

fluíd fluída tudi flúid flúida samostalnik moškega spola [fluít fluída] tudi [flúit flúida] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fluid, angl. fluid, frc. fluide, prvotno ‛tekoč’, iz lat. fluidus
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti] ETIMOLOGIJA: gospod
hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] ETIMOLOGIJA: jajce

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jebêla in jebéla medmet [jebêla] in [jebéla] FRAZEOLOGIJA: Jebela cesta!
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz jebenti
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc] ETIMOLOGIJA: jezikoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

jèžeš medmet [jèžəš] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...
júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək] STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kákati kákam nedovršni glagol [kákati] ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...
kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: kapa - več ...
kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški] ETIMOLOGIJA: kinologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi] FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...
kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč] ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej klečati - več ...
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: kobila
kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra] STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli] ETIMOLOGIJA: koder koli
kolíbri kolíbrija samostalnik moškega spola [kolíbri] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolibri in frc. colibri iz nekega karibskega jezika - več ...
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
konfinácija konfinácije samostalnik ženskega spola [konfinácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Konfination) iz srlat. confinatio, glej konfinirati
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni] STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: koruza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar] ETIMOLOGIJA: košarka
košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica] ETIMOLOGIJA: košarkar
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl] STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka] FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko
ETIMOLOGIJA: krtača

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kúrzor kúrzorja samostalnik moškega spola [kúrzor] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cursor, prvotno ‛tekač’, to pa iz lat. cursor iz currere ‛teči’
kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar] ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét] STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka] STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra] FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej katar - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’
mhm2; in mmm2; tudi hḿ; tudi mh2 členekETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. hm(m), hem, hrv., srb., rus. hm
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
míšji míšja míšje pridevnik [míšji] STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: miš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

mmm2; in mhm2 medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, v 2. pomenu verjetno iz mhm z ohlapno izreko
motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca] STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča] ETIMOLOGIJA: mož
nečák nečáka samostalnik moškega spola [nečák] ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. nȅćāk < slovan. *net'akъ iz pslov. *neti ‛nečakinja’ < ide. *neptih2- ‛vnukinja’, tako kot star. litov. neptė̃ ‛vnukinja, nečakinja’, stind. naptī́- ‛vnukinja’, lat. neptis iz *nepot- ‛vnuk, potomec’, prim. stind. nápāt ‛vnuk, potomec’, lat. nepōs ‛vnuk’, mlajše ‛nečak’, stvnem. nevo, nem. Neffe, angl. nephew ‛nečak’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

nečákinja nečákinje samostalnik ženskega spola [nečákinja] ETIMOLOGIJA: nečak
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír] STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*nekt‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...
nonét nonéta samostalnik moškega spola [nonét] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nonett iz it. nonetto iz nono ‛deveti’ < lat. nōnus
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

odbójkar odbójkarja samostalnik moškega spola [odbójkar] ETIMOLOGIJA: odbojka
odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica] ETIMOLOGIJA: odbojkar
okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda] STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej pesimizem
pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] ETIMOLOGIJA: pesnik
pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik] ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz peti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda] FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...
planôta planôte samostalnik ženskega spola [planôta] ETIMOLOGIJA: plan
plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: cediti
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána] STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
poét poéta samostalnik moškega spola [poét] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...
pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h] STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...
poniglávec poniglávca tudi poníglavec poníglavca samostalnik moškega spola [poniglávəc] tudi [poníglavəc] ETIMOLOGIJA: poniglav
ponikálnica ponikálnice samostalnik ženskega spola [ponikálnica] ETIMOLOGIJA: ponikati
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
povórka povórke samostalnik ženskega spola [povórka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. pòvōrka, iz ide. korena *h2u̯er- ‛viseti’, kot litov. pavarė̃, vorà ‛dolga vrsta’, latv. ver̃t ‛vdevati, vesti, šivati’, gr. aeírō ‛nizam, vežem, spenjam’, alb. vjer ‛obesim’ - več ...
prasè praséta in práse praséta samostalnik srednjega spola [prasè] in [práse] FRAZEOLOGIJA: trinajsto prase
ETIMOLOGIJA: = cslov. prasę, hrv., srb. prȃse, belorus. parasjá, češ. prase < pslov. *porsę ‛prašič, mladič svinje’ < ide. *pork'o-, tako kot litov. par̃šas ‛skopljen prašič’, lat. porcus ‛prašič’, stvnem. far(a)h, morda iz ide. *perk'- ‛riti (po zemlji)’ - več ...
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək] STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: prašič
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva] STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz pri + slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

próteus próteusa samostalnik moškega spola [próteus] STALNE ZVEZE: črni proteus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. proteus, po imenu morskega božanstva s spreminjajočo se podobo, gr. Prōteús ‛Protej’
pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč] ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej pršeti - več ...
purán purána samostalnik moškega spola [purán] FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: pura
rúta2 rúte samostalnik ženskega spola [rúta] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. route, nem. Route) iz frc. route < vulglat. (via) rupta ‛(izsekana, izkrčena) pot’, iz lat. rumpere ‛lomiti, razbijati’
séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter] STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični] STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej simfonija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka] STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: smrkati
sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma] STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...
stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc] STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...
šahíst šahísta samostalnik moškega spola [šahíst] ETIMOLOGIJA: šah
šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka] FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...
šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka] ETIMOLOGIJA: šentjanžev - več ...
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti] ETIMOLOGIJA: škripati
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl] STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

špèh špêha samostalnik moškega spola [špèh] FRAZEOLOGIJA: špeh bomba
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, nejasnega izvora - več ...
špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl] FRAZEOLOGIJA: biti v špilu (za kaj), imeti v špilu koga, kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Spiel ‛igra’, glej špilati
tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf] STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

tenisáč tenisáča samostalnik moškega spola [tenisáč] STALNE ZVEZE: namizni tenisač
ETIMOLOGIJA: tenis
tercét tercéta samostalnik moškega spola [tercét] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Terzett) iz it. terzetto iz terzo ‛tretji’ < lat. tertius
termít1 termíta samostalnik moškega spola [termít] FRAZEOLOGIJA: kot termiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Termite in frc. termite iz lat. termes iz ide. *ter- ‛treti, drgniti, meti’ - več ...
tórej členek [tórej]
I.
    1. izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved
      1.1. izraža sklepanje glede na prejšnji stavek, poved
    2. izraža poziv, spodbudo k ukrepanju
    3. v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik
    1. uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek
    2. uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka
ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...
transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Transversale, prvotno ‛prečna pot’, glej transverzalen
tukán tukána in túkan túkana samostalnik moškega spola [tukán] in [túkan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tukan in) špan. tucán iz tup. in gvaran. tuka(no)
ùh medmetETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
vecé glej WC

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica] STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...
véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik] STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik
ETIMOLOGIJA: vezati
vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra] STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti] FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: škripati
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: vršati
žába žábe samostalnik ženskega spola [žába] STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *geh1b(h)ah2 iz *geh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti] FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.

Število zadetkov: 155