Cerkev Svetega duha v JavorciKako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Dvojna imena in tvorba prebivalcev
Prosim vas za pomoč pri naslednjem razmisleku ... Novinarka me je povprašala, kako (če sploh) upravičiti rabo izraza Log-Dragomerčan, ki ga lokalni prebivalci Občine Log - Dragomer uporabljajo za občane te občine (ki ima sestavljeno ime, torej iz dveh krajev: Log in Dragomer). Izraz se pojavlja tudi v nekaterih medijih. Zanima me, ali je karkoli sporen.
Sama sem razmišljala takole ... Je izraz morda neprimeren, ker sestavina Log ostaja v osnovni obliki (kot ime kraja), medtem ko je Dragomerčan že izpeljanka iz Dragomerja (se pravi, bi se lahko bralo: Log in Dragomerčan, namesto pravega pomena: Ložan in Dragomerčan oziroma prebivalec Loga - Dragomerja/Občine Log - Dragomer)?
V slovenskem jeziku je na splošno malo prirednih samostalniških zloženk (zloženk iz samih samostalnikov, ki so v enakovrednem razmerju). Od podobnih primerov sem našla denimo le: Anglo-Američani, Balto-Slovani. Pa še tu je prva sestavina vsaj malo preoblikovana (medtem ko iz Loga ni nastal recimo Logo-).
Med imeni prebivalcev pa očitno ni enakega primera, ker so večbesedna krajevna imena večinoma pridevniško-samostalniška: Novo mesto, Slovenj Gradec, Škofja Loka, tu pa tvorimo podredne zloženke.
Druge občine, ki vključujejo po dva kraja v imenu (jih je malo), pa imajo (tako ugibam) očitno bolj zapleteno ime in se ni zgodilo, da bi tvorili ime prebivalcev iz obeh sestavin.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Etimologija predlogov »v« in »iz« ter »na« in »z« ob zemljepisnih imenihZanima me, od kod izvira ločevanje med predlogi v/iz in na/z ob naselbinskih zemljepisnih imenih, npr. na Vransko — z Vranskega in v Ljubljano — iz Ljubljane. Vem, da končnica -sko zahteva predloga na/z pa tudi s končnico -ska je tako (Škotska), me pa vseeno zanima, če je zadaj kakšna razlaga, kot npr. pojasnilo, da se gre na Malto, ker je otok.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Geografsko zamišljanje, zamišljene geografijeZanima me ustreznost termina geografsko zamišljanje za angleški termin geographical imagination oziroma zamišljene geografije za angleški termin imagined (tudi imaginative ) geographies . V slovenski geografiji sta pojma razmeroma nova, tako da uveljavljena slovenska ustreznika za geographical imagination in imagined geographies še ne obstajata. Gre za dojemanje prostora preko slik, besedil in diskurzov. Na poimenovanje je vplival prevod knjige Benedicta Andersena: Imagined communites , ki se v slovenščini glasi Zamišljene skupnosti .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Gradišče v Ljubljani – raba predlogaAli se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej:
v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi.
Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
HrpeljePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hrpelj množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [hərpélje], rodilnik [hərpélʼ]
BESEDOTVORJE: Hrpeljec, Hrpeljka, Hrpeljčev, Hrpeljkin, hrpeljski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
hrpeljsko-kozinskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog hrpeljsko-kozinska hrpeljsko-kozinsko pridevniknanašajoč se na Hrpelje in Kozino
IZGOVOR: [hərpél’sko-kozínski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
jugno
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
koc [kȍc kóca]
samostalnik moškega spolaslabša, groba odeja; koc
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kocina [kocína]
samostalnik ženskega spolakozje dlake
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
koza [kóza]
samostalnik ženskega spola- žival koza, LATINSKO: Capra aegagrus hircus
- lesena priprava s prekrižanimi nogami, na kateri se žaga; koza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozína -e ž (í) knjiž. 1. usnje iz kozje kože; kozlovina: čevlji, plašč iz kozine 2. kozje meso: jesti kozino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
KozinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Kozine tudi Kozina Kozina samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski skladatelj
IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne] tudi [kozína]
BESEDOTVORJE: Kozinov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
KozinaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 2 Kozine samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne]
BESEDOTVORJE: Kozinec, Kozinka, Kozinčev, Kozinkin, kozinski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Kozína1 -e in Kozína -a m, oseb. i. (í; í) |slovenski skladatelj|Kozínov -a -o (í), ●Kozínin -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Kozína2 -e ž, zem. i. (í) na in v ~ikozínski -a -o (í)Kozínec -nca m s -em preb. i. (í)Kozínka -e ž, preb. i. (í)Kozínčev -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozína -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024
kozína, f. das Ziegenfell, Mur., Cig., C., Ravn.; das Ziegenfleisch, Z.; — 2) die Ziegenwolle, Jarn., Kr.-Valj. (Rad); — 3) der Ziegengeruch, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozina [kozína]
samostalnik ženskega spolakozja koža
PRIMERJAJ: kozličevina, kozlovina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
KozinovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kozinova Kozinovo pridevnikIZGOVOR: [kozínou̯], ženski spol [kozínova], srednji spol [kozínovo]
ZVEZE: Kozinova nagrada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozinskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog kozinska kozinsko pridevnikIZGOVOR: [kozínski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozličevina [kozlíčevina]
(kozličevna) samostalnik ženskega spolakozja koža, usnje
PRIMERJAJ: kozina, kozlovina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
kozlovina [kozlọ́vina]
(kozlovna) samostalnik ženskega spola- smrdeč človek
- kozja koža, usnje
PRIMERJAJ: kozina, kozličevina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Krvavi PotokPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Krvavega Potoka samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kərvávi pôtok], rodilnik [kərvávega potóka]
BESEDOTVORJE: Krvavopotočan in Krvavčan, Krvavopotočanka in Krvavčanka, Krvavopotočanov in Krvavčanov, Krvavopotočankin in Krvavčankin, krvavopotoški in krvavški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
prinajẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. (in Folge zu reichlichen Genusses) widerstehen: kozina se mu je prinajela, er hat so viel Ziegenfleisch gegessen, dass es ihm zuletzt widerstand, Z., UčT., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
púška Frazemi s sestavino púška:
metáti púško v korúzo,
napét kot púška,
vréči púško v korúzo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
Raba predloga ob krajevnem imenu »Kozina«Zanima me ali se pravilno napiše na Kozini ali v Kozini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
TatrePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Tater množinski samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [tátre], rodilnik [tátər]
BESEDOTVORJE: Tatrc, Tatrka, Tatrčev, Tatrkin, tatrski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
tlà Frazemi s sestavino tlà:
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
naletéti na plódna tlà,
od vŕha do tál,
pádati na plódna tlà,
pásti na plódna tlà,
pásti na rodovítna tlà,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
vdréti se v tlà
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.