abesínski -a -o prid. (ȋ) etiopski: abesinska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
álter -- prid. (ȃ) pog. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativni: alter glasba; alter kultura; Metelkova je slovensko središče alter kulture
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: Režiser filma je alter, toda obenem je po svojem karakterju ravno dovolj mainstream, da si ne upa v čisti eksperiment in popolno, nepredvidljivo improvizacijo – glej tudi álter... E ↑alter(natívni)álter scéna -- -e in álterscéna -e ž (ȃ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alternativna scena (1): Meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alternativa (1), alternativna scena (2): Stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; protikultura: Zlasti v San Franciscu in New Yorku se je razvila antikultura, ki je hrepenela po drugačni, mirni skupnosti E (↑)anti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ante: antska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
babilónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko - 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bacílen -lna -o (ȋ) pridevnik od bacil: bacilna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
baktêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na bakterije: bakterijska kultura / bakterijski strup; bakterijska gniloba krompirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
belobŕdski -a -o prid. (ȓ) arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bleščèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) - 1. ki odbija iskrečo se svetlobo: bleščeč biser; bleščeči zobje; bleščeča belina snega; bleščeče kapljice rose; bleščeča kovina; z bleščečimi očmi je strmela vanj
// ki močno sije: bleščeča luč, svetloba - 2. knjiž. razkošen, sijajen: bleščeč dvorec, sprevod
// ekspr. ki zaradi popolnosti vzbuja občudovanje: bleščeča domišljija, kultura; pesnik je bleščeč v izrazu / bleščeč uspeh; napovedujejo mu bleščečo prihodnost; bleščeča umetniška slava
bleščéče prisl.: branilec je bleščeče branil obtoženca; bleščeče beli vrhovi gora; bleščeče črno perje
● bleščeče beli prti zelo beli; prim. bleščati se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
breznároden -dna -o prid. (á) ki je brez narodnosti: breznarodni prebivalci države / breznarodna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
budístovski -a -o prid. (ȋ) redko budističen: budistovska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bujónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bujon 2: bujonska kultura bakterij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
činílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dédovski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na dede: ko je gledal vnuka, mu je v očeh žarel dedovski ponos / dedovska kultura; dedovske šege
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dôba -e ž (ó) - 1. s prilastkom omejeno trajanje
- a) v katerem se kaj dogaja, zgodi: predplačnikom so podaljšali čakalno dobo; začela se je tekmovalna doba; zima je za naravo doba mirovanja / ekspedicija je opravila svojo nalogo pred nastopom deževne dobe
- b) ki je potrebno, namenjeno za kaj: delovna doba; izvolili so ga za eno mandatno dobo; poskusna doba obratovanja
- c) v življenju, bivanju: moška, otroška doba / z oslabljenim pomenom v dobi pubertete v puberteti
// povprečna življenjska doba ljudi; pren. življenjska doba strojev
- 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: doba civilizacije, napredka; to je najbolj razgibana doba tega obdobja; prehodna doba med kapitalizmom in socializmom / živimo v dobi tehnike / študij prazgodovinskih dob; kultura sedanje dobe; zlata doba rimske arhitekture / duh dobe / baročna, krščanska doba; v fevdalni dobi v fevdalizmu
// velja za enega največjih umetnikov vseh dob vseh časov
// star. tistih dob je bila to najboljša literarna revija v tistem času, takrat; do tistih dob se je o tem dogodku le malo govorilo dotistihdob; od tistih dob je preteklo že dvesto let odtistihdob - 3. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja; čas: od takrat je minila le kratka doba; dolgo dobo ga že nisem videl; v dobi desetih let se marsikaj spremeni
- 4. zastar. starost, leta: bil je močen človek srednje dobe
● atomska doba 20. stoletje; knjiž., ekspr. bil je pravi sin svoje dobe človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal
♦ arheol. bronasta, kamena, železna doba; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; bot. vegetacijska doba čas, ko rastlina raste in se razvija; čeb. brezpašna doba; fiz. nihajna doba čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; geol. ledena doba starejša doba kvartarja; jur. pokojninska doba delovna doba, potrebna za dosego pokojnine; kem. razpolovna doba čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; med. inkubacijska doba čas od okužbe do izbruha bolezni; ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; muz. doba osnovna metrična enota v taktu; šol. učna doba predpisan čas za izučitev v poklicu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
drúžben -a -o prid. (ȗ) - 1. nanašajoč se na družbo:
- a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
- b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
- c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
- č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
- 2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; jur. družbena pravna oseba pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
drúžbeno prisl.: družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
♦ ekon. družbeno potrebno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
duhóven -vna -o prid. (ọ̄) - 1. nanašajoč se na duh duhá:
- a) duhovni in telesni razvoj človeka; čutili so njegovo duhovno moč; duhovno življenje / duhovni in čutni princip pri omenjenem pesniku; njuna ljubezen je bila le duhovna / izrazito duhovna usmerjenost generacije / duhovna kultura
- b) duhovni tokovi polpretekle dobe; duhovni vodja mlade generacije; duhovna kriza na prelomu stoletja / duhovni napredek človeštva; pri njem se je zbrala vsa duhovna elita; duhovno bogastvo naroda / duhovne dobrine, vrednote / duhovne vede
● ekspr. duhovni oče vstaje idejni utemeljitelj, pobudnik - c) duhovna bitja
- 2. verski, religiozen: duhovna rast vernikov; duhovno življenje faranov / pesmi duhovne in posvetne vsebine / nuditi bolniku duhovno tolažbo
♦ rel. duhovne vaje sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja - 3. star. duhovniški: duhovni in posvetni pisatelji dvajsetega stoletja; duhovni stan / duhovni gospod duhovnik
duhóvno prisl.: taka literatura človeka duhovno ne angažira; pred nastopom se je hotel še duhovno pripraviti; duhovno se zbližati; sam.: ne kaže zanimanja za duhovno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dvajsetlétje -a s (ẹ̑) doba, ki traja dvajset let: v prvem dvajsetletju obstoja samostojne države se je kultura zelo razmahnila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
egéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Egejsko morje: egejski otoki / egejska kultura kultura v deželah ob Egejskem morju pred grško kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
eksótičen -čna -o prid. (ọ́) ki je iz tujih, navadno južnih dežel: eksotičen les;
eksotična rastlina;
eksotična akvarijska riba / eksotični motivi v glasbi; eksotična kultura // ki se loči od navadnega, znanega, domačega; nenavaden, tuj: ženska z eksotično lepoto; eksotično ime; eksotično vedenje / potovanje po eksotičnih deželaheksótično prisl.: eksotično učinkovati; eksotično folklorni ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
emanácija -e ž (á) - 1. knjiž. razširjanje, izžarevanje: neprestana emanacija naše narodne samobitnosti
// kar je izraz, rezultat tega: vsa ta dela so emanacija mogočnega stvariteljskega duha; kultura z vsemi emanacijami
♦ filoz. emanacija v idealističnih filozofijah izhajanje vsega bivajočega iz najvišjega izvora, najpopolnejšega bitja - 2. kem. plin, ki ga oddaja radioaktivna snov: emanacija radioaktivnih elementov / radijeva emanacija radon; torijeva emanacija toron
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
etablíran -a -o prid. (ȋ) ki ima dejansko veljavo, ugled; uveljavljenSSKJ: etablirana kultura; etablirana stranka; Je tudi razmeroma velik uspeh nove leve stranke izraz nezadovoljstva z etablirano politiko? E ↑etablírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
etiópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Etiopce ali Etiopijo: etiopski cesar / etiopska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
etníja -e ž (ȋ) skupina ljudi, ki jih povezuje skupni jezik, materialna in duhovna kultura: Poudarja, da je demokrat, ki spoštuje vse etnije in vere in si vedno prizadeva za spoštovanje človekovih pravic E ← nem. Ethnie, frc. ethnie iz gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
étnocentrízem -zma m (ẹ̑-ī) prepričanje o kulturni večvrednosti lastne etnične skupine: Vsaka kultura svoje pripadnike socializira v homogen paket predsodkov o sebi in svetu, katerih jedro je egocentrizem na partikularni in etnocentrizem na obči ravni E ↑étno… + (↑)centrízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
etruščánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Etruščane: etruščanska kultura, umetnost / etruščanska keramika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
evropéjstvo -a s (ẹ̑) evropska kultura in miselnost: navduševati se nad evropejstvom / ponosen je bil na svoje evropejstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
evrópski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi;
evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska gospodarska skupnost
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski boberevrópsko prisl.: bil je evropsko razgledan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
evrópstvo -a s (ọ̑) - 1. evropska kultura in miselnost: z navdušenjem govoriti o evropstvu; pisateljev odnos do evropstva
- 2. pripadnost k evropski kulturi, miselnosti: poudarjati svoje evropstvo; zavest evropstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
fízičen -čna -o prid. (í) - 1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež
// redko fizična ljubezen čutna, spolna
// fizični dražljaj
// nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja - 2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet
- 3. redko fizikalen: fizično telo / fizični zvezek
♦ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; jur. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura
fízično prisl.: fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek
● večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
fízkultúra -e ž (ȋ-ȗ) pog. telesna kultura: gojiti fizkulturo;
delovati na področju fizkulture // telesna vzgoja, šport, telovadba: v šoli je imel od vseh predmetov najrajši fizkulturo; rad se ukvarja s fizkulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
folklóra -e ž (ọ̑) - 1. ljudska duhovna kultura: snov za literarna dela črpa iz folklore; glasbena, obredna folklora; slovenska folklora; gojenje folklore; zanimanje za domačo folkloro / iron. zmerjata se z izbrano, sočno folkloro s psovkami, vzdevki
- 2. redko folkloristika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
gladiátorstvo -a s (ȃ) kar se nanaša na gladiatorje ali gladiatorske igre: starorimsko gladiatorstvo / ekspr. telesna kultura ne sme postati gladiatorstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
glásben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina;
sistematična glasbena vzgoja;
skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra
♦ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacijeglásbeno prisl.: glasbeno opremiti film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
gŕški -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik;
grški narod;
stara grška kultura;
grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
gŕštvo -a s (ȓ) miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
hálštatski tudi hállstattski -a -o [halštat-] prid. (ȃ) arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
helenízem -zma m (ī) - 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma
// miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso - 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
helénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
helénstvo -a s (ẹ̑) miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
heterogén -a -o prid. (ẹ̑) ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
hetítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi;
hetitski jezik;
hetitska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
híperkultúra -e ž (ȋ-ȗ) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita kultura: zablode evropske hiperkulture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
hípijevski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na hipije: hipijevska generacija; hipijevska kultura; hipijevska komuna; Leta 1969 se je v Woodstocku začel tridnevni glasbeni festival, ki je pomenil vrhunec hipijevskega gibanja E (↑)hípi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
humanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija;
humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture // ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazijahumanístično prisl.: humanistično izobražen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
indijánski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti
- 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnim
♦ meteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje
indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
índijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Indijce ali Indijo: indijski jeziki;
indijske kaste, vere;
indijska kultura / indijski fakirji / indijski lešniki; indijski riž
♦ bot. indijski lotos lotos z velikimi belimi ali rdečimi cveti, Nelumbo nucifera; indijski trst tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom; bambus; indijska figa opuncija; indijska konoplja konoplja, ki raste v Indiji in vsebuje smolo, Cannabis sativa forma indica; meteor. indijski monsun monsun, ki piha nad Indijo; šah. indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira enega ali oba lovca; kraljeva indijska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli fianketira kraljevega lovca; zool. indijski bivol, slon; indijski mungo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ínkovski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Inke: inkovska država, kultura / inkovski muzej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
integrálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu; cel, celoten: poznamo le odlomke dela, integralni tekst ni znan; integralna narodna kultura / publ. za to še nimamo integralnega kriterija enotnega, skupnega
// knjiž. integralna osebnost skladna, harmonična - 2. v zvezi integralni del del, potreben za obstoj ali popolnost česa, sestavni del: izobraževalne in raziskovalne ustanove so pomemben integralni del družbene kulture; kolonije so postale takrat integralni del državnega ozemlja
♦ ekon. integralna franšiza pogodbeno določeni znesek, do katerega zavarovalnica škode ne poravna, nad tem zneskom pa jo poravna v celoti; mat. integralni račun računanje, ki temelji na integriranju funkcij; integralna enačba enačba, v kateri nastopajo integrali funkcije
integrálno prisl.: integralno vključevati, vraščati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ínterkultúrnost -i ž (ȋ-ȗ) 1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju; medkulturnost (1): Sprašuje se, kako je dandanašnji z iskanjem in ohranjanjem svojih korenin, kako z interkulturnostjo, kaj dandanašnja kultura sploh je 2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju; medkulturnost (2): Avtor prikaže Welschevo upravičeno kritiko pojmov, kakršna sta multikulturnost in interkulturnost E ↑ínterkultúrni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
iránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Irance ali Iran: iranska kultura, zgodovina
♦ lingv. iranski jeziki skupina indoevropskih jezikov, govorjena zlasti med zgornjim tokom Evfrata in reko Ind
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
írski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Irce ali Irsko: irska kultura / irsko ljudstvo
♦ lov. irski seter večji lovski pes vitke postave z dolgimi ušesi in dolgo dlako; obrt. irska čipka kvačkana čipka iz bombažnega sukanca; tekst. irsko platno tanka, gosta lanena tkanina; vrtn. irski brin okrasni grm pokončne, vitke rasti, Juniperus communis hibernica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
íslam -a m (ȋ) vera, ki jo je osnoval Mohamed: sprejeti islam;
širjenje islama // publ. miselnost, kultura, ki je pod vplivom te vere: umetnost islama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
italijánstvo -a s (ȃ) državna in politična pripadnost k Italiji: ob vsaki priložnosti poudarja svoje italijanstvo // italijanska kultura in miselnost: širjenje, vpliv italijanstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
izrážanje -a s (á) glagolnik od izražati: izražanje čustev, misli, mnenj / izražanje žalosti z jokom / izražanje pripadnosti / izražanje rasti proizvodnje z grafikoni / izbrano, jasno izražanje; biti spreten v izražanju; kultura govornikovega izražanja / likovno, umetniško izražanje; pismeno, ustno izražanje
♦ lingv. glagolsko izražanje izražanje s pretežno uporabo glagolskih konstrukcij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jadránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jezikóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem;
jezikovni zakoni;
jezikovna enota, prvina;
jezikovna sredstva / jezikovni razvoj; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk; jezikovna vadnica; jezikovno predavanje; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige; jezikovne napake; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela; jezikovne značilnosti omenjenega romana / nemški jezikovni otoki; slovenska jezikovna meja; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut
♦ jur. jezikovno pravo pravo, ki določa jezik v uradnem poslovanju; lingv. jezikovna kulturajezikóvno prisl.: jezikovno popraviti spis; jezikovno mešano ozemlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō) jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
judaízem -zma m (ī) vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo
♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
júdovstvo -a s (ú) - 1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo; odklon krščanstva od judovstva
- 2. redko Judje, Židi: judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
késteljski tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ketlaški tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kitájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik;
kitajska kultura;
kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
korelácija -e ž (á) knjiž. medsebojna odvisnost, soodvisnost: zdi se, da med pojavoma ni korelacije / tudi kultura je v neki korelaciji z družbenim življenjem odvisnosti
♦ adm. koeficient korelacije koeficient, ki izraža stopnjo povezanosti med dvema spremenljivkama; lingv. korelacija razmerje soodnosnih jezikovnih prvin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
krétski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Kreto: kretski prebivalci
♦ arheol. kretsko-mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
krščánstvo -a s (ȃ) vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo;
začetki krščanstva // miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kultúra -e ž (ȗ) - 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija - 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi
// poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture - 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita - 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
- 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža - 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kvartáren -rna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kvartar: kvartarne plasti / kvartarno rastlinstvo
- 2. ekon., navadno v zvezi kvartarne dejavnosti zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura, državna uprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lák -a m (ȃ) - 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo
// tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak
● pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti
♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka - 2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
langobárdski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura
♦ zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
laténski -a -o prid. (ẹ̑) arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
latínoamêriški -a -o prid. (ȋ-ȇ) 1. ki se nanaša na Latinsko Ameriko; latinskoameriškiSSKJ: latinoameriška kultura; latinoameriška zgodovina; Kanarska kuhinja je znana po svoji raznolikosti, saj je nekakšna mešanica španskih receptov z afriškim in latinoameriškim vplivom 2. ki se nanaša na glasbeni, plesni stil z izrazitim ritmom, po izvoru iz Latinske Amerike; latinskoameriškiSSKJ, latino (3): latinoameriška glasba; V naših novih pesmih prevladuje severnoameriški zvok, za razliko od prejšnjega, ki je bil poln latinoameriških ritmov in melodij E ← špan. Latinoamericano iz (↑)latínski + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
latínski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
- 2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna
// Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
latínsko prisl.: govoriti (po) latinsko; sam.: star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
latínstvo -a s (ȋ) miselnost, kultura, ki izhaja iz latinske tradicije, literature: posnemanje latinstva;
zadnji predstavnik mednarodnega latinstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
legitimácija -e ž (á) - 1. potrdilo v obliki kartončka, knjižice o članstvu ali usposobljenosti, pravicah kake osebe, izkaznica: nimam pri sebi legitimacije; izdati komu legitimacijo; na zahtevo pokazati legitimacijo / miličnik je zahteval od njega legitimacijo zahteval, da pokaže legitimacijo; nalepiti fotografijo v legitimacijo / članska, novinarska, partijska, sindikalna legitimacija; osebna legitimacija ki dokazuje istovetnost osebe; osebna izkaznica; pren. kultura je legitimacija, ki omogoča vstop med evropske narode
- 2. publ. usposobljenost, upravičenost, pravica: za to službo nima potrebne legitimacije; zaradi prestopka je izgubil legitimacijo, da zastopa svoje tovariše; človek s tako znanstveno legitimacijo ima dostop na vse univerze
♦ jur. aktivna legitimacija upravičenost biti tožnik; pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; legitimacija otroka pozakonjenje, pozakonitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
líkoven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na umetnost oblikovanja in upodabljanja: likovni elementi;
moderen likovni izraz;
likovni svet japonskih grafikov;
likovna kritika, kultura;
velike likovne stvaritve / obiskovati likovni krožek na šoli; likovni pedagog; razstavljati v likovnem salonu; likovni umetnik / likovna oprema knjige / najboljša dela naše likovne umetnosti slikarstva, kiparstva, arhitekture
♦ šol. likovni pouk učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanjalíkovno prisl.: likovno upodobiti zgodovinski prizor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
lúžiški -a -o prid. (ū) nanašajoč se na Lužičane ali Lužico: govori oba lužiška jezika;
lužiška literatura / lužiška srbščina / Lužiški Srbi
♦ arheol. lužiška kultura materialna kultura bronaste in železne dobe s središčem ob Visli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mainstream1 -a cit. [mêjnstrím] m (ȇ-ȋ) ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne: glasbeni mainstream; politični mainstream; Vsaka nova arhitekturna generacija se razglasi za nosilko novih, glede na mainstream naprednejših idej E ← agl. mainstream iz main 'glavni' + stream 'tok'mainstream2 -- v prid. rabi
mainstreamovski: mainstream mediji; mainstream kultura; Teci, Lola, teci je trendovski mainstream film, ki se všečno spogleduje z modno rejversko estetiko
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
májevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Maje: majevska in inkovska kultura / majevska piramida
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
márikultúra -e ž (ȃ-ȗ) gojenje morskih organizmov v njihovem naravnem okolju za komercialne namene: razvoj marikulture; Potrebe po večjih zalogah hrane bodo vsekakor močno vplivale na marikulturo in ribištvo, vendar tovrstna dejavnost lahko uspeva in prinaša koristi le v zdravem okolju E ← nem. Marikultur, agl. mariculture iz lat. mare 'morje' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
materiálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na materijo: duhovni in materialni svet / materialna kultura
- 2. nanašajoč se na material: imeti materialne rezerve; materialna škoda
- 3. nanašajoč se na proizvajalna sredstva: razvoj družbene materialne baze; nezadostna materialna razvitost družbe / ta dežela ima materialne pogoje za gospodarski razvoj naravna bogastva
- 4. nanašajoč se na osnovo za življenje, na življenjsko raven, gmoten: izboljšati materialni položaj v državi; upoštevati materialne razmere učencev; ugodno materialno stanje / iskati le materialne koristi
// nanašajoč se na denarna sredstva: prireditev je imela velik materialen in moralen uspeh; za novo šolo bo potrebna večja materialna pomoč občine; biti v materialni stiski
♦ ekon. materialni stroški vrednost pri delu uporabljenega materiala, energije in porabljenih storitev; materialna proizvodnja; fin. materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; jur. materialno pravo pravna pravila, ki določajo vsebino pravic in dolžnosti pravnih subjektov; kazensko materialno pravo pravna pravila, s katerimi se določajo kazniva dejanja in kazenske sankcije zoper storilca takih dejanj
materiálno prisl.: materialno podpirati koga; naša družba je danes materialno veliko močnejša kot pred vojno; biti materialno in disciplinsko odgovoren; v starosti je bil materialno preskrbljen; sam.: razlike med duhovnim in materialnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
megalítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na megalit: megalitski spomeniki / megalitski grobovi / megalitska kultura materialna kultura mlajše kamene in bronaste dobe s središči v zahodni in severni Evropi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
méšati tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́) - 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati
// premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh - 2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša; dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati cocktaile
// dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve
// otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov - 3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice; mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo
// uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede - 4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor; kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti
- 5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori; mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo
● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi
♦ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto
méšati se tudi mešáti se - 1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo
// dobivati značilnosti drug drugega: na tem področju se narečja mešajo / rase se mešajo - 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji
● ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno
♦ fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo
méšan -a -o: mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo
● ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom
♦ agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jur. mešani zakon zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; lingv. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; muz. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak
♦ šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mezopotámski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Mezopotamce ali Mezopotamijo: mezopotamska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mikénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Mikene: mikenski prebivalci
♦ arheol. mikenska kultura kultura na Peloponezu, v Beociji in na Kreti pred grško kulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico:- a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko
- b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten
// množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija
♦ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja
mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mostíščar -ja m (ȋ) arheol. prebivalec mostišča: kultura mostiščarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
moustérien -a [musterjén] m (ẹ̑) arheol. kultura neandertalskega človeka: raziskovati moustérien
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
múltikultúra -e ž (ȗ-ȗ) kultura, sestavljena iz prepleta več kultur na določenem ozemlju: Po njegovem prepričanju je prežemanje kultur sestavni del sodobnega sveta, saj je kultura sama po sebi pravzaprav multikultura, kolikor je kulturni človek odprt E ← nem. Multikultur, agl. multiculture iz (↑)multi… + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
muslimánstvo -a s (ȃ) vera, miselnost, kultura muslimanov: sprejeti muslimanstvo;
širjenje, vpliv muslimanstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) - 1. prehajati z nižje stopnje na višjo
- a) glede na kakovost, pozitivne lastnosti: človeštvo neprestano napreduje / gospodarsko, kulturno napredovati / napredovati na vseh področjih / slovenski jezik je v tistem času precej napredoval; znanost hitro napreduje / dojenček lepo napreduje raste, se razvija; učenci dobro napredujejo si dobro pridobivajo znanje
- b) glede na količino, intenzivnost: bolezen napreduje; bilateralni odnosi so v preteklem letu zelo napredovali
- 2. uspešno potekati: vidimo, da delo napreduje / gradnja napreduje po načrtu; celjenje napreduje normalno / ekspr. knjiga, ki jo je začel pisati pred leti, le počasi napreduje
- 3. nedov. in dov. pomikati se od izhodišča proti cilju: napredovali smo pet kilometrov na dan; zaradi slabega vremena smo le počasi napredovali; v strmini je težko napredoval / sovražnik je napredoval le v začetku, nato pa se je moral začeti umikati je pridobival območje napadenega
- 4. dov. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje: ali je že napredoval; napredovati v službi / napredoval je v oficirja
● zaradi spremenjenega načina gospodarjenja gozd vedno bolj napreduje se vedno bolj širi, razrašča; v slovenščini je toliko napredoval, da je lahko bral časopise slovenščine se je toliko naučil; kdor ne napreduje, nazaduje kdor vztraja pri doseženem, zaradi napredovanja drugih zaostaja
♦ šah. kmet napreduje le pri prvi potezi za dve polji se pomakne naprej; šol. napredovati doseči uspeh, ki omogoča vstop v višji razred
napredujóč -a -e: napredujoč uradnik; napredujoča bolezen; napredujoča kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nasàd -áda m (ȁ á) - 1. zemljišče, na katerem rastejo rastline v določeni razvrstitvi: iti skozi nasad / hmeljev, oljčni nasad; nasad bombaža, krompirja, vinske trte; riževa polja in tobačni nasadi / intenzivni, poskusni nasadi; javni nasad park; plantažni, terasasti nasad
// rastline, ki rastejo v taki razvrstitvi: pobočje je pokrival bukov nasad; neznanci so poškodovali nasade v parku / obnavljati, redčiti nasad / cesta z nasadi - 2. agr. jajca, ki se istočasno valijo: pokazal mu je, kje je nasad / kupiti jajca za nasad / nasad jajc
- 3. etn. snopi, položeni v dveh vzporednih vrstah, ki se istočasno mlatijo: na podu so napravili nasad; mlatijo že osmi nasad / zlagati snope v nasad / nasad snopja
♦ agr. mešani nasad v katerem raste več vrst rastlin, rastlinskih sort; biol. nasad bakterij kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nèinstitucionálni -a -o [neinstitucijonalni] prid. (ȅ-ȃ) ki ni vezan na institucijo: neinstitucionalna kultura; neinstitucionalna umetniška ustvarjalnost; neinstitucionalno gledališče; Zagnanost, ambicioznost, krepko mero poguma, morda tudi prepričanje o lastnem kulturnem poslanstvu – vse to nedvomno potrebuje manjša, novejša, neinstitucionalna založba E (↑)nè… + (↑)institucionálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nèmateriálen -lna -o prid. (ȅ-ȃ) nasproten, drugačen od materialnega: nematerialni svet;
nematerialne dobrine / materialna in nematerialna kultura duhovna kultura // nastala je tudi velika nematerialna škoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
némštvo -a s (ẹ̄) - 1. državna in politična pripadnost k Nemčiji: poudarjal je svoje nemštvo
// nemška kultura in miselnost: vpliv nemštva / dokazovati nemštvo pokrajine - 2. ekspr. prebivalci nemške narodnosti: avstrijsko nemštvo si je lastilo vso oblast v državi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nètváren -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. nematerialen, negmoten: tvarni in netvarni svet;
netvarne dobrine;
netvarna škoda / tvarna in netvarna kultura duhovna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
new age1 -- -gea cit. [njú êjdž-] m (ȗ, ȇ) 1. duhovno gibanje ob koncu 20. stoletja, za katero je značilno zanimanje za alternativne duhovne in filozofske ideje; nova doba: Zahodni svet je preplavil new age, pozitivno mišljenje, prenovljena vera v boga 2. ambientalna, razpoloženjska glasba, ki uporablja zvoke iz narave, navadno kot pripomoček za meditacijo: New age je moj najljubši glasbeni žanr E ← agl. New Age, dobesedno 'nova doba'new age2 -- -- v prid. rabi
newagevski, novodobski: new age ideologija; new age kultura; Prav v Indiji je najbolj prisotno new age prepričanje, da je religija le sredstvo, ki pripelje do boga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
nôvogŕški -a -o prid. (ō-ȓ) nanašajoč se na sodobne Grke ali Grčijo: novogrški jezik;
novogrška kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
očlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; humanizirati: kultura očloveči človeka / očlovečiti medsebojne odnose / s tem je skušal pisatelj svojega junaka očlovečiti / očlovečiti naravoočlovéčen -a -o: očlovečen človek; očlovečeno bitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
omíka -e ž (ȋ) knjiž. - 1. kultura: širiti omiko med barbari / vplivi grške omike / razvoj filmske, glasbene omike / čovek brez omike; omika in olika / srčna omika / ima visoko gledališko, pevsko omiko
- 2. izobrazba, vzgoja: gimnazija daje splošno omiko / truditi se za omiko ljudstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
opisménjen -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki si je pridobil sposobnosti pisanja, branja, govora: Ker se ne zavedajo, da je jezik orodje moči in ga je mogoče uporabljati tudi za jezikovno manipulacijo, so pomanjkljivo opismenjeni ljudje največkrat tudi žrtve take moči in manipulacije 2. ki si je pridobil znanje, sposobnost za opravljanje kakega dela, dejavnosti: računalniško opismenjen; Plesna kultura je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, ki poteka postopoma tako, da so vsi učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja plesno opismenjeni E (↑)opisméniti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
oplemenitováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko plemenititi: kultura oplemenituje življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
orientálec -lca m (ȃ) knjiž. prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: v pristanišču je bilo precej orientalcev;
kultura orientalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
paleolítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paleolitik: paleolitski človek / paleolitska kultura / odkriti paleolitsko postajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
perfekcionístičen -čna -o [perfekcijonističən] prid. (í) 1. ki si prizadeva za popolnost, dovršenost svojega dela: Je topel in odprt, ima velik socialni čut, je zelo natančen, včasih prav pretirano perfekcionističen 2. ki izraža, kaže prizadevanje za popolnost, dovršenost: perfekcionistična arhitektura; perfekcionistična izvedba; perfekcionistična kultura; Lastni rezultati, ki jih je dosegel s perfekcionističnim in trdim delom, so mu še danes v ponos 3. ki se nanaša na perfekcioniste: perfekcionističen slog; perfekcionistična natančnost; Perfekcionistični način vodenja poudarja zelo visoke standarde za uspešnost izvedbe delovnih nalog E ↑perfekcioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ) 1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine 2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov 3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pòdkultúraSSKJ -e ž (ȍ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pogánstvo -a s (ȃ) za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo // miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna področja so se oklepala poganstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pòp1 SSKJ pôpa m (ȍ ó) zabavna glasba različnih glasbenih zvrsti od druge polovice 20. stoletja dalje s poudarkom na preprosti muzikalnosti; pop glasbaSSKJ: plesni pop; koncert popa; kraljica popa; Bil je izjemen pevec, ki je spoštoval najrazličnejše zvrsti glasbe, od tradicionalne in klasične glasbe do sodobnega popa, etna in celo heavy metala E ← agl. pop, skrajšano iz pop(ular music) 'popularna glasba'pòp2 -- v prid. rabi
pop pevec; pop zvezdnik; pop kultura; Na letališču ga je pričakalo več histeričnih navdušencev kakor kakšno pop zvezdo – glej tudi pòp...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pòpkultúra -e in pòp kultúra -- -e ž (ȍ-ȗ) kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura; sodobna popkultura; Vse številnejši ljubitelji japonske popkulture v Sloveniji pripravljajo novoletno zabavo, ki bo največja zabava v japonskem slogu v Sloveniji E ← agl. pop culture iz ↑pòp1 + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pòstsocialízem -zma in póstsocialízem -zma [postsocijalizəm] m (ȍ-ī; ọ̑-ī) gospodarsko-družbena ureditev po padcu socialističnih režimov: Živimo v postsocializmu, ko se ustvarja nova razredna kultura. Družba se razdvaja – poleg delavskega razreda nastajata srednji in visoki razred E ← nem. Postsozialismus iz (↑)póst... + (↑)socialízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
pôznorímski -a -o prid. (ó-í) nanašajoč se na zadnje obdobje starih Rimljanov: poznorimska kultura / poznorimska doba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prákultúra -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. prvotna, najstarejša kultura: raziskovati prakulture ob Egejskem morju;
mezopotamska prakultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
priblížati -am dov. (ȋ) - 1. spraviti v večjo bližino česa, zraven česa: previdno je približal svojo roko njeni; vozilo je preveč približal robu cestišča / približal je njen stol k mizi primaknil, pomaknil; približala si je svetilko, da bi bolje videla
- 2. narediti, povzročiti, da postane kaj komu bolj dostopno, razumljivo: s slikami jim je hotel približati neznane kraje; v predavanju jim je približal razmere v svoji deželi; približati ljudem moderno umetnost / približati kulturne dobrine delovnim ljudem omogočiti jim uživati jih
- 3. narediti, da je kaj bolj ustrezno čemu: približati šolo življenju, vsebino pouka praktičnim potrebam
priblížati se - 1. priti bližje čemu v prostoru: četa se je približala prvim hišam; vsak dan se je približal cilju za dvajset kilometrov; boječe se mu je približal in ga ogovoril / približati se na doseg roke, na dva metra, na streljaj / gozd se širi in se vsako leto nekoliko približa dolini; zdelo se mu je, kot da so se zvezde približale zemlji
- 2. priti časovno bližje: večer se je približal; hitro se je približal čas odhoda
- 3. vzpostaviti prijazno razmerje s kom: rad bi se približal tej deklici; znal se je približati mladim ljudem; nikoli jima ni uspelo, da bi se približala drug drugemu
- 4. postati kakorkoli podoben, soroden: približal se je svojemu idealu / stališča držav so se na konferenci nekoliko približala
- 5. priti do tega, da se kaj skoraj doseže: v storilnosti se približati evropskemu povprečju / publ. Olimpija se je s to tekmo približala favoritu / približati se resnici skoraj jo spoznati, dojeti
● publ. temu delu se je približal nestrokovno se ga je lotil; igralka se je zelo približala dramatikovi zamisli glavne junakinje njena igra, interpretacija je ustrezala
približávši zastar.: približavši se vasi, je opazil ogenj
priblížan -a -o: predmeti na sliki so videti približani; kultura mora biti približana delavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
próbiótični -a -o [probijotični] prid. (ọ̑-ọ́) 1. ki ugodno vpliva na zdravje človeka, živali: probiotični mikroorganizmi; probiotična kultura; Za zdravo črevesno floro bi lahko po njihovih trditvah zaužili deset do petnajst oliv, obogatenih s probiotičnimi bakterijami 2. ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: probiotični jogurt; probiotični napitek; probiotično živilo; Pravi kefir je najstarejši probiotični mlečni izdelek E ← agl. probiotic, nem. probiotisch iz ↑próbiótik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prótikultúraSSKJ -e ž (ọ̑-ȗ) kultura, nasprotna prevladujoči kulturi v določeni družbi; antikultura: pripadniki protikulture; Obstajajo znamenja, da vsaka konformistična družba iz lastnih protislovij poraja nekonformistično protikulturo E (↑)proti... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
psévdokultúra -e ž (ẹ̑-ȗ) lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rave1 -va cit. [rêjv-] in rêjv -a m (ȇ) 1. zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: Kakšno vrednost ima rave, ki je postal ples najširših množic najstnikov? | Kamor koli pogledaš, povsod navdušena množica, ki je ob dnevni svetlobi za en dan pozabila na vsakdanje skrbi in prepire in se zabava v ritmu tehna in rejva 2. glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave party, rave zabava: Kar sem sam hodil na rave, sem se zelo zabaval; v tej glasbi je nekaj, kar odpira vrata ekstatičnosti in sam sem se počutil povezan z ljudmi | Čeprav bi kdo pomislil, da se odpravlja ven, v lajf, kot pravijo mladi, dvaindvajsetletni fant ni odhajal niti v gledališče, niti v gostilno, niti na rejv E ← agl. rave, prvotno 'besnenje, divjanje, razsajanje'rave2 -- v prid. rabi
raverski: rave kultura; Na letališču Gabrk pri Divači se je konec minulega tedna zbralo približno pet tisoč mladih, ki so prisluhnili rave glasbi številnih domačih in tujih didžejev
rave zabáva -- -e in rêjv zabáva -- -e ž (ȇ, ȃ)
glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na raversko glasbo; rave (2), rave party: Berlinske rave zabave Love Parade se je udeležilo rekordnih 1,5 milijona obiskovalcev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
razúmarski -a -o prid. (ȗ) nav. slabš. ki sprejema razum kot edino vodilo pri mišljenju, ravnanju: bil je razumarski človek;
ne bodi tako razumarski // ki izraža tako mišljenje, ravnanje: razumarski odnos do ljudskega blaga; razumarski pouk / razumarska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rímski -a -o prid. (í) - 1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija - 2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astr. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; jur. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rímstvo -a s (ī) miselnost, kultura starih Rimljanov: vpliv rimstva
● knjiž. omahovati med rimstvom in protestantsko vero katolištvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
samobíten -tna -o prid. (í ī) knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samobitna kultura naroda
● knjiž. opisal je samobitne kmete kmete, ki v svojem bistvu niso podlegli vplivom okolja // samostojen, neodvisen: bil je samobitna ustvarjalna osebnost / samobitno ustvarjanje // izviren, originalen: samobiten umetniški izrazsamobítno prisl.: to je nastalo samobitno; sam.: v pojavu so videli nekaj novega, samobitnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
samoníkel -kla -o [əu̯] prid. (í) - 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda
♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek
// knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik
// knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost - 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori
samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
samorásel -sla -o [əu̯] prid. (ā á) - 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorasla rastlina; samoraslo drevo
- 2. ki se oblikuje sam, brez pomoči, vpliva drugega: to so samorasli ljudje; samorasel rod; samorasel umetnik / samorasla kultura naroda
● knjiž. samoraslih misli ni imel izvirnih, originalnih; ker je bil samorasla osebnost, nanj ni bilo mogoče vplivati samostojna, neodvisna
samoráslo prisl.: samoraslo ustvarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
samoróden -dna -o prid. (ọ̄) - 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo
♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte - 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda
// izviren, originalen: samorodne ideje - 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo
● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci
samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
skúpen -pna -o prid. (ū) - 1. pri katerem je udeleženih več ljudi: nalogo so opravili s skupnim naporom; skupen obisk razstave; hodili so na skupne sprehode; navajati otroke na individualno in skupno igro; druži jih skupno delo; gostje so imeli skupno kosilo; skupno reševanje problemov; skupno življenje / živeti v skupnem gospodinjstvu / skupni grob
// namenjen uporabi, koristi več ljudi: stanovanji imata skupen vhod; velike stanovanjske hiše imajo skupne hišne naprave; osebna in skupna oprema gasilcev / v planinski koči je dvajset skupnih ležišč preprostih ležišč, nameščenih v večjem številu v enem prostoru; prenočevali so na skupnem ležišču v prostoru, kjer so taka ležišča
// prostori za skupno uporabo - 2. ki pripada več ljudem, stvarem: imeti skupnega prednika; skupna os obeh koles; vse stopnje razvoja imajo nekatere skupne značilnosti; ljubkost je skupna vsem otrokom / kmetje in meščani so imeli v revoluciji skupen cilj; po pogovorih sta državnika podpisala skupno izjavo; pokrajine so prišle pod skupno upravo / državi imata skupen pogled na potek prihodnje konference
- 3. ki izhaja iz skupnosti, ki je skupnosti lasten: v tistem času je bil jezik še skupen; dati prednost skupnim koristim; narod je oblikovala skupna kultura; zadovoljevanje skupnih potreb občanov v krajevni skupnosti; vežejo jih skupne težnje in skupna prizadevanja; prevladalo je skupno mnenje, da predstava ni dobra / pretila jim je skupna nevarnost / skupna lastnina
- 4. ki zajema določeno stvar, skupino stvari v njenem polnem obsegu: visok znesek skupnih življenjskih stroškov; izračunati skupno površino gozdov; sredstva presegajo skupno vsoto prispevkov; za ocenjevanje uspehov na različnih delovnih področjih še nimajo skupnih meril / zmagovalec v skupni uvrstitvi
● publ. njegovi pripovedi manjka skupni imenovalec kar bi pripoved povezovalo; publ. najti skupni imenovalec imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; govoriti, najti skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; žarg., jur. skupne službe delovna skupnost
♦ ekon. skupni prihodek vsota prihodkov, ki jih ustvari več organizacij zaradi skupne proizvodnje, skupnega poslovanja; skupni trg sodelovanje med državami, ki omogoča trgovino brez carinskih in trgovinskih omejitev; sklad skupne porabe del dohodka delovne organizacije ali delovne skupnosti za gradnjo stanovanj in zadovoljevanje drugih potreb delavcev; jur. skupna hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna uprava politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij; lingv. skupno ime samostalnik, ki označuje več predmetov iste vrste; mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; skupni imenovalec imenovalec, ki je skupen več ulomkom; najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili
skúpno prisl.: vse probleme so rešili skupno; alga in gliva živita skupno v obliki lišaja; sam.: raziskovane kulture imajo marsikaj skupnega; čeprav sta brata, nimata nič skupnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
slovénstvo -a s (ẹ̑) - 1. pripadnost slovenskemu narodu: Trubar povsod poudarja slovenstvo; biti ponosen na svoje slovenstvo
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju
// slovenska kultura in miselnost: slovenstvo ni izginilo v nemštvu; poveličevati za slovenstvo zaslužne može - 2. ekspr. prebivalci slovenske narodnosti: ljudstvo je v Linhartovem času pomenilo slovenstvo, gospoda nemštvo; bilo je, kot da se je v čitalnici zbralo vse slovenstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sodôbnost -i ž (ó) - 1. novejši čas, sedanjost: ta kultura se je ohranila v sodobnost; sodobnost in prejšnja obdobja
- 2. čas, v katerem kdo živi: pisatelji snovi za satire niso jemali iz sodobnosti / ekspr. njegovih idej sodobnost ni razumela sodobna družba; sodobniki; prepričljiv prikaz sodobnosti v njegovih delih sodobnih razmer
- 3. značilnost sodobnega: sodobnost opreme / sodobnost nazorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
someljé -êja in sommelier -ja cit. [someljé -êja] m, člov. (ẹ̑ ȇ) strokovnjak za izbiro vina k določeni hrani, svetovanje in streženje gostom: Prav someljeji so prispevali k temu, da se je kultura pitja vina precej spremenila in da ljudje vedno bolj cenijo kakovostna vina E ← frc. sommelier, prvotno 'gonjač tovorne živine', ← provans. saumalier, saumadier iz saumada 'tovor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sŕčen1 -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce: srčni utrip;
srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih zadevah o ljubezenskih čustvih; srčno nagnjenje / srčni mir; srčna dobrota; to je moja srčna želja; srčno veselje / srčna kultura / srčna devetka
● srčna kri pesn. žrtvovati srčno kri za domovino življenje; pesn. s srčno krvjo je rosil zemljo bil je smrtno ranjen; ekspr. sedi na mojo srčno stran levo
♦ anat. srčni prekat vsaka od dveh sprednjih srčnih votlin; srčni pretin mišična pregrada med levim in desnim delom srca; bot. srčna korenina najmočnejša korenina, iz katere rastejo stranske korenine; glavna korenina; srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; igr. srčna desetica, osmica; med. srčni infarkt; srčni kolaps; srčni krč angina pectoris; srčni spodbujevalnik priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; srčna kap; srčna napaka nepravilen razvoj ali bolezenska sprememba srčnih zaklopk; srčna nevrozasŕčno - 1. prislov od srčen: srčno se vam zahvaljujem za prijaznost
- 2. ekspr. izraža veliko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: srčno ljubiti koga; biti srčno dober; srčno rad jo ima
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
srédnjeevropêjstvo -a s (ẹ̑-ȇ) srednjeevropska kultura in miselnost: Obujanje srednjeevropejstva je vsebovalo željo po preraščanju jugoslovanskega okvira E iz Srédnja Evrópa
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
sredozémski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Sredozemsko morje ali obkrožajoče ga dežele: sredozemske države / sredozemske rastline / sredozemska kultura
♦ arhit. sredozemska hiša kamnita hiša s položno streho, krito s korci; mediteranska hiša; geogr. sredozemsko morje morje, zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; sredozemsko podnebje subtropsko podnebje z milo, deževno zimo in suhim, vročim poletjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
stanovánjski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stanovanje: stanovanjski prag;
izmeriti stanovanjsko površino / stanovanjski prostori / stanovanjski lastnik, najemnik / stanovanjska oprema; oblikovalec stanovanjskega pohištva / stanovanjski blok; stanovanjska etaža; stanovanjska hiša / stanovanjska četrt, soseska / stanovanjski sklad; stanovanjska komisija; podpisati stanovanjsko pogodbo; stanovanjsko varčevanje / stanovanjska kultura; slabe stanovanjske razmere; stanovanjska stiska je velika / stanovanjska skupnost do 1965 skupnost, ki skrbi za komunalno in socialno politiko občine in za napredek naselja
♦ tur. stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah; urb. stanovanjska struktura razmerje med različnimi velikostmi stanovanj v stanovanjskem objektu, stanovanjski soseski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
stároíndijski -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na Indijo ali Indijce do približno 12. stoletja: staroindijski jeziki;
staroindijska književnost, kultura
♦ šah. staroindijska obramba otvoritev igre, pri kateri črni postavi lovca z osnovnega polja v središče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
stárorímski -a -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na stare Rimljane ali stari Rim: starorimska hiša / starorimska kultura; starorimsko slovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
starosélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na staroselce: staroselski običaji;
staroselska kultura / staroselsko prebivalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
súbkultúra -e ž (ȗ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je: nekatere skupine prebivalstva oblikujejo v razširjenih kulturah subkulture s posebnimi sistemi norm in načinov ravnanja / mestna, vaška subkultura; subkultura hipijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
súbstándard -a m (ȗ-ȃ) knjiž. družbeno, javno nepriznana kultura, prilagojena množičnim estetskim potrebam: likovni, literarni substandard
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
šépati -am nedov. (ẹ̄) - 1. nenormalno hoditi zaradi krajše ali bolne noge: zaradi rane na nogi šepa; šepati od rojstva; na eno nogo rahlo šepa / konj šepa / ekspr. mladi so skoraj tekli, stari pa so šepali za njimi težko, nerodno hodili; pren., ekspr. teorija šepa za prakso
- 2. ekspr. ne potekati gladko, brez zastojev, težav: delo, preskrba šepa; izvoz je začel šepati / gospodarstvo, kultura šepa
// imeti kako pomanjkljivost: njegov izgovor tujk šepa; ritem v tej pesmi šepa; ta trditev šepa ni prepričljiva, utemeljena
// beseda mu je šepala zatikalo se mu je; tvoja francoščina šepa je slaba, nepravilna; primera šepa ne ustreza popolnoma
● ekspr. ura je začela šepati nihalo pri uri se je začelo ustavljati; ekspr. v matematiki šepa matematike ne zna dobro
šepáje: šepaje hoditi; šepaje na eno nogo, je prišel odpret
šepajóč -a -e: šepajoč na levo nogo, je pobegnil; šepajoč konj; šepajoča postrežba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
šíriti -im nedov. (ī ȋ) - 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor - 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
- 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
- 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti revolucionarne ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
- 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
- 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo
šíriti se - 1. pojavljati se, nastopati
- a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu
- b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile
- c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice
- 2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo
● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen
širèč -éča -e: cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla
šírjen -a -o: glasilo društva je bilo širjeno ilegalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tag -a cit. [têg-] m (ȇ) 1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno 2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
téhno1 -a in techno -a cit. [téhno] m (ẹ̑) zvrst elektronske plesne glasbe, za katero je značilen poudarjen, ponavljajoč se ritem; tehnoglasba: V Angliji je tehna izredno malo, v Španiji in Nemčiji neverjetno veliko, na Nizozemskem zadnji dve leti tudi, čisto odvisno od države E ← agl. techno (music) iz (↑)tehno(lóški)téhno2 -- v prid. rabi
tehno glasba; tehno kultura; tehno zabava; V skupini so sčasoma razvili svojevrsten elektronski izraz, ki temelji na ekstremnih zvokih in hitrem tehno ritmu (ta sega tudi do 250 udarcev na minuto) – glej tudi téhno...
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
telésen -sna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zadovoljevanje telesnih potreb potreb po hrani, pijači, spanju; telesna straža straža, ki varuje, brani koga pred napadom, nasiljem
- 2. čuten, spolen: telesna ljubezen; telesno poželenje / telesna privlačnost; izzivalno telesna ženska
● ekspr. pokojnikove telesne ostanke so položili na mrtvaški oder mrtvo telo, truplo; ekspr. bil je dolg in precej telesen močen, čokat; knjiž. telesno perilo spodnje perilo
♦ anat. telesni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; geom. telesna diagonala; jur. telesna kazen v nekaterih deželah kazen, pri kateri se obsojenec kaznuje s telesnim trpljenjem, z izgubo pomembnega organa; šol. telesna vzgoja učni predmet, pri katerem se s telesnimi vajami, športnimi aktivnostmi prizadeva za razvijanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti; zool. telesna os hrbtenica in lobanja vretenčarjev
telésno prisl.: telesno privlačna ženska; telesno prizadet otrok; sam.: razmerje med telesnim in duševnim v človeku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tísočléten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑) - 1. star tisoč let: tisočletno mesto / tisočletna kultura
- 2. ki traja tisoč let: tisočleten razvoj / tisočletna zgodovina naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tkíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tkivo: tkivne celice, plasti / ugotavljati tkivno skladnost
♦ anat. tkivna tekočina tekočina med celicami v tkivu; biol. tkivna kultura celice enega tkiva, ki rastejo v umetnem gojišču zunaj telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tŕgoma prisl. (ȓ) knjiž. pretrgano: trgoma dihati;
trgoma pripovedovati
● knjiž. slovenska kultura si je trgoma utirala pot težko, s težavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tripóljski in trípoljski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini: tripoljska keramika / tripoljska kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
trójstvo -a s (ọ̑) knjiž. - 1. skupina treh izrazov, pojmov: razvijati šolstvo v skladu s trojstvom družba, ekonomika in kultura
- 2. trojnost: trojstvo nalog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
učlovéčiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. - 1. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: pokončna hoja je pomagala učlovečiti človekovega prednika; učlovečiti se z delom / biološko, sociološko se učlovečiti
- 2. narediti kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečiti: kultura učloveči človeka
- 3. prikazati kako lastnost, kak pojav v veliki meri v določenem človeku: pisatelj je v glavnem junaku učlovečil etično načelo
učlovéčiti se pojaviti se v človeški podobi: verjel je, da se dekličin duh v pomladnih nočeh učloveči
♦ rel. Kristus se je učlovečil
učlovéčen -a -o: v glavni osebi romana je učlovečena narodna ideja; stal je pred njim kot učlovečeno zdravje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
univerzálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. ki se nanaša na celoto, splošnost, ne na posamezno, posebno: vrednote imajo univerzalen pomen; univerzalna veljavnost zakonov splošna
// univerzalne lastnosti; univerzalna resnica - 2. ki obsega različna področja, ustreza različnim zahtevam: univerzalna kultura, znanost; imeti univerzalno znanje / univerzalna organizacija / univerzalno doživljanje umetnosti
- 3. ki je primeren, uporaben za različne namene, vsestranski: les je univerzalna surovina; univerzalno lepilo; univerzalna čistilna sredstva; univerzalno zdravilo / univerzalni ključi, stroji; punčka je za deklice univerzalna igrača / univerzalni leksikon; univerzalne vžigalice vžigalice, ki se vžgejo pri drgnjenju ob poljubno (trdno) ploskev
// kraj se je razvil v univerzalno smučarsko središče
// ki velja za več različnih stvari: univerzalno pravilo - 4. ki ima veliko različnih dobrih lastnosti, sposobnosti: postal je univerzalen poznavalec literature; ekspr. ta človek je pa res univerzalen
♦ filoz. univerzalno načelo načelo, ki poudarja pomen celote, splošnega pred posameznim, posebnim; jur. univerzalno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti, vesoljno nasledstvo; mat. univerzalna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale
univerzálno prisl.: univerzalno razgledan in izobražen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vèčvréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) - 1. ki ima večje telesne ali umske sposobnosti: čutil se je večvrednega; imeti se za večvredno raso
- 2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: večvredna hrana / večvredna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́) - 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico
// vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave - 2. delati, da je kaj
- a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
- b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
- 3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
- 4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
- 5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki
// vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo - 6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
- 7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen- a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
- b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
- 8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega - 9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
- 10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
- 11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
- 12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico - 13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati valuto na vrednost marke; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; lingv. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem področju
vežóč -a -e: most, vežoč otok s celino
vézan -a -o: na osebo vezan dokument; preveč je vezan na domače kraje; biti vezan na uvoz / vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga
● vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen
♦ fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati
♦ muz. vezano označba za način izvajanja legato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vstáti vstánem dov. (á ȃ) - 1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež
// spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati
// (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni - 2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti
- 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo
// pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile
// nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce
// v njem so vstale maščevalne misli - 4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov
- 5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala
- 6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku
- 7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti
● vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega
vstávši zastar.: komaj vstavši ranjenec je spet padel
vstàl -ála -o: kip vstalega Kristusa; pravkar vstali otrok; krotil je vstalo jezo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zamerikanizírati -am dov. (ȋ) narediti kaj ameriškemu podobno po načinu življenja in mišljenja; poameričaniti, poamerikaniti: Božič smo že čisto zamerikanizirali E (↑)amerikanizíratizamerikanizírati se -am se dov. (ȋ)
privzeti ameriški način življenja in mišljenja; poameričaniti se: Množična kultura se je že do skrajnosti zamerikanizirala
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žáren2 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žaro: žarni pokrov / žarni grob; žarno pokopališče
♦ arheol. žarno grobišče grobišče z žarnimi grobovi; kultura žarnih grobišč kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žárnogrobíščen -čna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na žarno grobišče: žarnogrobiščna najdba
♦ arheol. žarnogrobiščna kultura kultura v Evropi v pozni bronasti dobi, za katero so značilna žarna grobišča; obdobje te kulture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
železnodôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na železno dobo: železnodobne gomile / železnodobna kultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
žídovstvo -a s (í) - 1. vera, miselnost, kultura Židov: zgodovina židovstva
- 2. redko Židi, Judje: vse židovstvo se je vrnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.