Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
lárifári m neskl. (ȃ-ȃ) pog. - 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje: kar praviš, je larifari / njegovo dokazovanje ima za prazen larifari
- 2. v medmetni rabi izraža močno zanikanje, zavrnitev: da to ni dovoljeno? Larifari; pravi, da ga je napadel. Larifari, to naj govori drugim
Število zadetkov: 1