mágičen -čna -o prid. (á)
1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije; magični obredi; z magično formulo klicati duhove; magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo
2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi
// nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prizvèn -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é)
prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.