eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obútev obútve samostalnik ženskega spola [obútəu̯ obútve] 1. izdelki za zaščito stopal, spodnjega dela nog iz obstojnih materialov s trpežnim podplatom
2. ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno copatek, ekspresivno obuvalo
ETIMOLOGIJA: ↑obuti
razstrupljevánje razstrupljevánja samostalnik srednjega spola [rasstrupljevánje] proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljanje
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljevati
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obílica -e ž (ȋ) 1. knjiž., z rodilnikom velika količina, množina: obilica podatkov;
zima z obilico snega // v prislovni rabi, v zvezi v obilici izraža veliko količino, množino: vsega je bilo v obilici; lasje so se ji v obilici usipali po ramenih 2. zastar. obilje, izobilje: obilica in pomanjkanje / živeti v obilici
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pŕcanje samostalnik srednjega spola1. slengovsko draženje, izzivanje 1.1 slengovsko rahlo draženje, zbadanje z namenom vzpodbude
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obílica -e ž, pojm. (ȋ) neobč.: ~ podatkov velika količina; Vsega je bilo v ~i veliko
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
velíko3 nedol. količ. števn.,
z rodilnikom izraža veliko število česaSINONIMI:
veliko število,
dosti4,
mnogo3,
knj.izroč. abundanca,
ekspr. armada,
ekspr. bataljon,
ekspr. brez konca,
ekspr. čuda1,
knj.izroč. čudo2,
ekspr. dež1,
ekspr. eskadrilja,
ekspr. falanga,
knj.izroč. gmota,
knj.izroč. gomila,
ekspr. gora,
ekspr. gozd,
ekspr. grmada,
ekspr. groza1,
ekspr. hrib,
ekspr. hudournik,
pog. iks,
knj.izroč. izobilica,
ekspr. izobilje,
knj.izroč. jezero1,
pog. kaj3,
ekspr. kanonada,
ekspr. kaskada,
knj.izroč. kavalkada,
ekspr. kopa,
ekspr. kopica,
ekspr. koš,
star. krdelo,
ekspr. kup2,
knj.izroč. labirint,
knj.izroč. lava,
knj.izroč. lavina,
ekspr. legija,
ekspr. legijon,
ekspr. malo morje,
neknj. pog. masa,
ekspr. milijon,
ekspr. mirijada,
knj.izroč. mnogoštevilnost,
knj.izroč. mnoštvo,
ekspr. množica,
knj.izroč. množina,
ekspr. morje,
ekspr. na ducate,
ekspr. na kupe,
knj.izroč. naliv,
ekspr. na milijarde,
ekspr. na stotine,
neknj. pog. na tavžente,
ekspr. na tisoče,
ekspr. na tone,
zastar. nebroj,
ekspr. nemalo,
ekspr. nešteto,
knj.izroč. neštevilo,
knj.izroč. obilica,
knj.izroč. obilje,
zastar. obilnost,
knj.izroč. obilo3,
zastar. obilost,
knj.izroč. ocean,
ekspr. od sile2,
ekspr. ogromno,
ekspr. plaz2,
ekspr. ploha,
ekspr. polk,
ekspr. polno,
ekspr. poplava,
ekspr. potok,
ekspr. povodenj,
ekspr. pragozd,
ekspr. premnogo,
knj.izroč. prenekaj,
knj.izroč. preobilica,
knj.izroč. preobilje,
neknj. pog. rajda,
ekspr. razkošje,
ekspr. regiment,
ekspr. reka,
ekspr. rešta,
ekspr. serija,
star. sila2,
star. silo1,
ekspr. skladovnica,
ekspr. slap,
ekspr. slapovje,
ekspr. stotero,
ekspr. stotine,
ekspr. stotisočero,
ekspr. studenec,
neknj. pog. tavžent2,
ekspr. tema2,
ekspr. tisoč2,
ekspr. tisočero,
ekspr. tone,
ekspr. truma,
ekspr. valovje,
ekspr. velikansko,
ekspr. vihar,
ekspr. vodomet,
ekspr. vojska,
ekspr. za čuda1
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
nebó Frazemi s sestavino nebó:
dvígniti kóga/kàj do nebá,
hváliti kóga/kàj do nebá,
kàkor stréla z védrega nebá,
kot gròm z védrega nebá,
kot mána z nebá,
kot stréla z jásnega [nebá],
kot z nebá pásti,
kováti kóga v devêto nebó,
kováti kóga v nebó,
na vsè štíri straní nebá,
ne pásti z nebá,
pásti kot mána z nebá,
pod mílim nébom,
povzdigováti kóga/kàj do nebá,
spáti pod mílim nébom,
tréščiti kot stréla z jásnega nebá,
udáriti kóga kot stréla z jásnega nebá,
v nebó vpijóč,
zadéti kóga kot stréla z jásnega nebá,
živéti kàkor ptíca pod nébom,
živéti kàkor ptìč pod nébom
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
kaskadȇr -ja m
obȋl -íla, prid.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obȋlica, f. die reichliche Menge, der Ueberfluss, Cig., Jan., ogr.-C., nk.
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Pluto -a/-na m osebno lastno ime Pluton: kej je taisti Bug Pluto im. ed. katerimu ſi nuzh, inu dan shluſhil ǀ ſo molili tiga oherniga Plutona tož. ed. ǀ Kupzij sò molili Pluta tož. ed. Plúton, lat. Plūtō ← gr. Πλούτων, bog bogastva (gr. πλοῦτος ‛bogastvo, obilica’) in podzemlja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
Vejica pred »namesto«, ki povezuje osebni glagolski oblikiVprašanje vejice v sledeči povedi je razklalo mojo družino in nekaj znancev:
- V ključnem trenutku tragedije Orfej Evridiko vidi(,) namesto pogleda.
Na stran vejice so se razen mene postavili vsi, ki so vprašanje prejeli. Trdijo namreč, da gre za dve osebni glagolski obliki, med katerima bi stala vejica, če bi bil, kar imajo oni za odvisni stavek, razširjen, torej: ... vidi, namesto da bi jo pogledal.
Na drugi strani stojim le jaz. Čutim, da tu vejice ni, saj si glagolski obliki delita obvezno tožilniško dopolnilo, torej morata biti priredno vezani polovici povedkovne fraze (žal terminologije, ki jo uporablja tvorbena slovnica, v slovenščini ne poznam), če želimo obdržati pomen.
Zanima me, ali se slovnica strinja z mano ali se je tudi sama zarotila proti meni.
Vnaprej se zahvaljujem za vsakršen odgovor!
Število zadetkov: 15