bremeníti -ím nedov. (ī í) 1. obteževati kot z bremenom; obremenjevati: plačevanje anuitet bremeni podjetja;
nesamostojnost je bremenila našo preteklost / noče je bremeniti še s tako skrbjo
♦ ekon. izdatki za vojsko bremenijo državni proračun se plačujejo iz državnega proračuna2. publ. obtoževati, dolžiti: obtožnica ga bremeni, da je vlomil;
priča ga bremeni pomoči pri tatvini 3. zastar. ležati kot breme: dolg bremeni na zemljišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
bremeníti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
formálni preizkús obtóžnice -ega -a -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
navájati1 -am nedov. (ā) 1. pripovedovati, zapisovati kaj, navadno z določenim namenom: navajati imena, številke;
na koncu članka navaja avtor vire, ki jih je upošteval / navajati dokaze / med strokovnjaki, ki se ukvarjajo s to panogo, navaja tudi sebe / navajati kaj v opravičilo; navajati za primer // dobesedno pripovedovati, zapisovati tuje besedilo: kritik navaja za dokaz svoje trditve odlomke iz romana / dobesedno navajati // z oslabljenim pomenom izraža navzočnost česa v čem: naslednji člen navaja pravice in dolžnosti delavcev; obtožnica navaja več hudih prekrškov 2. knjiž. nagovarjati, napeljevati: navaja ga, naj gre študirat;
vsi so ga navajali, naj se jim pridruži
● publ. to nas navaja k sklepu, da je ujetnik govoril resnico iz tega sklepamonavajajóč -a -e:
navajajoč nove, tehtne razloge, jih je pregovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
navájati1 -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja (glagol ravnanja) kaj vsebovati koga/kaj / koliko česa 'sestavine, dele'
Člen navaja pravice in dolžnosti delavcev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
nèposrédna obtóžnica -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obdolžênec -nca [obdou̯ženəc] m (é) kdor je obdolžen: pogovoril se je z malim obdolžencem zaradi razbite šipe // pravn. oseba, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zagotoviti obdolžencu obrambo; zaslišati obdolženca; obdolženec in priče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obdolžênec -nca
m pravn. oseba, zoper katero teče preiskava ali je vložena obtožnica, obtožni predlog, zasebna tožba
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
obdôlženec -nca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obdolžênka -e [obdou̯ženka] ž (é) ženska, ki je obdolžena: zvijača obdolženke ni uspela // pravn. ženska, proti kateri teče preiskava ali proti kateri je vložena obtožnica, obtožni predlog ali zasebna tožba: zaslišanje obdolženke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóženec -nca m (ọ́) kdor je obtožen: mali obtoženec se je zagovarjal tudi pred očetom // pravn. oseba, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóženec -nca
m1.
kdor je obtožen 2.
pravn. oseba, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024
obtóženec -nca m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóženka -e ž (ọ́) ženska, ki je obtožena: obtoženka krivde ni hotela priznati // pravn. ženska, proti kateri je obtožnica postala pravnomočna:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóžni ákt -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóžnica -e ž (ọ̑) pravn. pisna zahteva upravičenega tožilca, na osnovi katere preide kazenski postopek v glavno obravnavo: prebrati, razširiti, sestaviti, vložiti obtožnico / publ. obtožnica ga bremeni vrste kaznivih dejanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóžnica -e ž (ọ̑) vložiti ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtǫ̑žnica, f. die Anklageschrift, DZ., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
obtóžnica brez preiskáve -e -- -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka,
bíti na psù,
glédati se kot pès in máčka,
kot pès,
kot pès na kóst,
kot pès v cérkvi,
kot psà,
kot stékel pès,
láčen kot pès,
lagáti kot pès [têče],
lén kot pès,
nagnáti kóga kot psà,
pásti na psà,
pès poméri kómu hláče,
pretêpsti kóga kot psà,
príti na psà,
sestrádan kot pès,
správiti kóga/kàj na psà,
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
ubíti kóga kot psà,
védeti, kám pès táco molí,
zébsti kot psà,
zvést kot pès,
živéti kot pès in máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
pravnomôčna obtóžnica -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
preizkús obtóžnice -a -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
tožīti tọ́žim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
trdíti1 in tŕditi -im nedov. (ī ŕ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: če on to trdi, bo že res;
trdi, da je dolg že vrnil;
pogumno, utemeljeno, vztrajno kaj trditi;
tega ni mogoče z gotovostjo trditi / ekspr. obtožnica trdi, da je kriv / ljudje trdijo o njem čudne reči govorijo, pripovedujejo; strokovnjaki trdijo, da je pesem nastala v začetnem obdobju pesnikovega ustvarjanja mislijo, menijo; ekspr. predstava je dobra, lahko trdim, zelo dobra rečem
● ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ekspr. nočem trditi, da ste vi vsega krivi izraža omilitev povedanega; ekspr. še vedno trdi svojo vztraja pri tem, kar je rekel; zastar. trditi kako vero priznavati, izpovedovatitrdé zastar.:
ugovarjal mu je, trde, da še ni prepozno
trdèč -éča -e:
branil ga je pred drugimi, trdeč, da je pošten človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.
trdíti in tŕditi -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj z gotovostjo izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Ljudje trdijo čudne reči o njem.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024