becírk -a m (ȋ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
mestna četrt, okoliš: Štajerska ni le mariborski becirk, ampak se razteza od Trojan do Prekmurja, od Koroške do Save E ← nem. Bezirk iz bezirken 'zaokrožiti' iz (↑)církus
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ)
plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín
čŕniSSKJ -a -o prid. (ŕ) čŕna lúknja -e -e ž (ŕ, ȗ)
1. astron. območje v vesolju s tako močno gravitacijo, da posrka vase celó svetlobo: masivna črna luknja; Sonce bi postalo črna luknja, če bi se njegov premer skrčil s sedanjega skoraj poldrugega milijona kilometrov na pičlih nekaj kilometrov
2. kar povzroča veliko izgubo, škodo, navadno materialno: davčna črna luknja; črna luknja filmske fikcije; Za varčevalce je ostala le tretjina denarja, drugo je šlo v črno luknjo
čŕna tóčka -e -e ž (ŕ, ọ̑)
cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami: V novogoriški občini bo dodatna prometna nevarnost še naprej prežala na učence in dijake na štirih črnih točkah
čŕni ràk -ega ráka m (ŕ, ȁ á)
skupek izrojenih malignih pigmentnih celic; melanomSSKJ: Izpostavljanje soncu je glavni dejavnik tveganja za razvoj črnega raka
čŕno odlagalíšče -ega -a s (ŕ, í)
nezakonito odlagališče odpadkov v naravi; divje odlagališče: Okoliš obremenjujejo tudi črna odlagališča gradbenih in nevarnih odpadkov
dežúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) dežúrni krívec -ega -vca m, člov. (ȗ, ī)
kdor je ne glede na okoliščine vedno ali pogosto (po krivici) proglašen za krivega za probleme, težave: Gozdni delavci, ki največkrat veljajo za dežurne krivce vseh požarov, se branijo, da so obtožbe krivične in neresnične
dijáškiSSKJ -a -o prid. (á) dijáški parlamènt -ega -ênta m (á, ȅ é)
1. predstavništvo dijakov kake šole, šolskega okoliša: predsednik dijaškega parlamenta; Dijaški parlament in vodstvo šole sta protestirala zaradi slabih prostorskih razmer – gimnazija je v isti stavbi kot osnovna šola in mora zato imeti pouk v dveh izmenah
2. sestanek, zborovanje takih predstavništev: Na dijaškem parlamentu, ki je zasedal v Ljubljani, se je zbralo le 45 dijaških poslancev od 162, tako da zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati
klošárjenje -a s (á)
brezdomski, potepuški način življenja: Le redki se zavestno odločijo za klošarjenje, saj jih k temu, vsaj na začetku, prisilijo življenjske okoliščine E ↑klošáriti
metadónec -nca m, člov. (ọ̑)
kdor je odvisen od metadona: komuna metadoncev; Na pobudo okoliških stanovalcev je bil sprejet sklep, da se metadonci po prejemu odmerka ne smejo zadrževati 500 metrov okoli centra E ↑metadón
mŕsa2 -e ž (ȓ) biol.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; MRSA: V sodobnem bolnišničnem zdravljenju se zdravniki vse pogosteje spopadajo z mrso E ↑MŔSA
MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E ← agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'
onkogén -a m (ẹ̑) med.
gen, ki v določenih okoliščinah povzroči spremembo normalne celice v rakavo: Onkogeni lahko aktivirajo spremembe v genski strukturi E ← nem. Onkogen, agl. oncogene iz gr. ónkomai 'nabreknem, otečem' + (↑)gén
oteževálni -a -o prid. (ȃ)
ki dela kaj, zlasti krivdo, večje, težje: oteževalne okoliščine; oteževalno dejstvo; K oteževalnim dejavnikom je senat navedel obtoženčev nekritičen odnos do dogodka, saj tragedije ni niti enkrat obžaloval E (↑)oteževáti
ožíliti se -im se dov. (í ȋ) med.
umestiti se v okoliško tkivo prek žil v telesu: Po daljšem procesu nastanejo tumorji, se ožilijo, torej dobijo več hranilnih snovi in kisika, kar pomeni, da hitreje rastejo E (↑)žíliti
pásjiSSKJ -a -e prid. (á) pásja procésija -e -e ž (á, ẹ̑) ekspr.
nepomembna javna prireditev: udeležiti se vsake pasje procesije; Ob sobotah in nedeljah se ne dogaja tako rekoč nič, če hočejo novinarji napolniti strani, morajo na skoraj vsako pasjo procesijo
pásja šóla -e -e ž (á, ọ̑)
tečaj, namenjen urjenju in socializaciji psa: policijska pasja šola; Prvi korak je obisk pasje šole oziroma najbližjega kinološkega društva, kjer bodo izšolani strokovnjaki pomagali tečajnikom in njihovim psom
pásje zavetíšče -ega -a s (á, í)
začasno bivališče za zavržene pse: nelegalno pasje zavetišče; Kinologi in mediji se neprestano trudijo, da bi ljudje, ki si želijo imeti psička te ali one pasme, raje posvojili kakšnega psa, ki se je zaradi neprijaznih okoliščin znašel v pasjem zavetišču
pásji hotél -ega -a m (á, ẹ̑)
podjetje, ki ponuja oskrbo za pse v času, ko so njihovi lastniki odsotni: Zanima ga, kje je kakšen dober pasji hotel, po možnosti v bližini Ljubljane
pokomentírati -am dov. (ȋ)
izraziti (svoje) mnenje, stališče: pokomentirati dogajanje; kratko pokomentirati; Poslanci večinoma predstavijo svoj pogled na kandidata in njegovo področje, na široko opišejo okoliščine in svoje mnenje še pokomentirajo E (↑)komentírati
portfólio1 -a [portfolijo] in portfólijo -a in portfólij -a m (ọ́) 1. fin. skupek vrednostnih papirjev v lasti določene pravne ali fizične osebe; portfelj: Agencija bo upravljala milijardni portfolio, poleg tega bo odločala o strateškem lastništvu države v gospodarstvu 2. mapa z zbranimi deli, dosežki koga: Na natečaj so se lahko prijavili vsi arhitekti, ki so v ocenjevanje predložili svoj referenčni portfolio
// mapa z osnovnimi podatki o osebi, dokazilih o formalno in neformalno pridobljenem znanju; zbirna mapa (1): osebni portfolio; Pripraviti moraš celoten portfolio in ko te sprejmejo, zaprosiš za štipendijo 3. mapa, v kateri se zbirajo učenčevi izdelki in podatki o njegovih dejavnostih in dosežkih; listovnik, zbirna mapa (2): otrokov portfolio; Pri ocenjevanju učenčevega znanja naj bi v prihodnosti imeli večjo težo tudi njegova motivacija pri posameznem predmetu in podatki iz njegovega portfolia E ← agl. portfolio ← it. portafoglio 'denarnica' iz portare 'nositi' + foglio 'list'portfólio2 -- v prid. rabi fin.
portfeljski: portfolio investitor; portfolio analiza; portfolio naložbe; V določenih okoliščinah lahko tuje portfolio investicije resno ogrozijo makroekonomsko stabilnost države
potoválniSSKJ -a -o prid. (ȃ) potoválni računálnik -ega -a m (ȃ, ȃ)
računalnik kot dodatna oprema avtomobilov, ki kaže čas vožnje, trenutno in povprečno hitrost, porabo goriva: upravljanje potovalnega računalnika; Med merilniki sta seveda tudi prilagojen potovalni računalnik in indikator okoliške temperature
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
resníčnostniSSKJ -a -o prid. (ī) resníčnostni šôv -ega -a m (ī, ȏ)
zabavna televizijska oddaja, ki prikazuje ljudi v navidezno resničnih okoliščinah, pri čemer so ljudje v teh okoliščinah daljše časovno obdobje nenehno snemani: Resničnostni šov je fenomen zadnjega desetletja in je povezan z ideologijo poznega kapitalizma
talíb -a m, člov. (ȋ)
pripadnik fundamentalističnega islamskega gibanja v Afganistanu; taliban: Talibi so pred dnevi odšli iz prestolnice, ne pa tudi z vseh okoliških hribov E ← agl. talib ← paštun. ṭālib ← arab. ṭālib 'učenec v muslimanski verski šoli, študent'