áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna] 1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
agílen agílna agílno pridevnik [agílən] 1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] 1. lastnost koga, da je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine1.1. lastnost koga, da je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
2. ekspresivno lastnost vozila, da je okretno in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
ETIMOLOGIJA: ↑agilen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bárvar bárvarja samostalnik moškega spola [bárvar] 1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
2. velik kratkodlak pes s povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za sledenje obstreljeni divjadi po krvni sledi
STALNE ZVEZE: bavarski barvar ETIMOLOGIJA: ↑barva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
botrováti botrújem nedovršni in dovršni glagol [botrováti] biti pomemben dejavnik, vzrok česa
ETIMOLOGIJA: ↑boter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] 1. ki se razlikuje od običajnega, znanega
2. ki se zlasti v vedenju, ravnanju razlikuje od drugih ljudi ali se mu to pripisuje2.1. ki kaže, izraža tako različnost v vedenju, ravnanju
3. ki ga ni mogoče določiti, opredeliti in navadno vzbuja občutek nelagodja
4. ekspresivno ki vzbuja dvom o moralni neoporečnosti
FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč. ETIMOLOGIJA: ↑čudo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən] 3. ki se duševno slabo počuti3.1. ki kaže, izraža tako počutje
3.2. ki vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
depresívnost depresívnosti samostalnik ženskega spola [depresíu̯nost] 1. stanje osebe z depresijo
2. stanje, lastnost koga, da se duševno slabo počuti2.1. lastnost česa, da vzbuja, povzroča tako počutje
ETIMOLOGIJA: ↑depresivni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] 1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka] 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] 1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden 1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni. ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
enakoprávnost enakoprávnosti samostalnik ženskega spola [enakopráu̯nost] stanje, ko imajo vsi enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovrednost
ETIMOLOGIJA: ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
góbar góbarja samostalnik moškega spola [góbar] tudi [gobár] kdor se ukvarja z nabiranjem in zlasti ljubiteljskim proučevanjem gob
ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti] 1. imeti, izvajati oblast
2. imeti vodilno, pomembno vlogo
3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
ETIMOLOGIJA: ↑gospod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hóbi hóbija samostalnik moškega spola [hóbi] 1. dejavnost, s katero se kdo ukvarja v prostem času, za sprostitev; SINONIMI: konjiček
2. ekspresivno slabo, nespametno, nesmiselno ravnanje, delovanje, ki je tako pogosto, da se zdi običajno
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. hobby, prvotneje ‛guganje na lesenem konjičku’, prvotno ‛lesen konjiček, namenjen guganju’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli] 1. navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
2. navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je
ETIMOLOGIJA: ↑koder koli
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kráva kráve samostalnik ženskega spola [kráva] 2. slabšalno ženska, ki ima negativne, nesprejemljive lastnosti ali se ji to pripisuje
STALNE ZVEZE: bolezen norih krav, krava dojilja, morska krava, nore krave FRAZEOLOGIJA: kdo je pasel krave skupaj, molsti koga, kaj kot kravo, molzna krava, napiti se kot krava, opletati s čim kot krava z repom, pijan kot krava, sedem debelih krav, sedem suhih krav, sosedova krava, sveta krava, še krave se smejijo komu, čemu, Krava pri gobcu molze., Naj sosedu krava crkne., Ponoči je vsaka krava črna. ETIMOLOGIJA: = stcslov. krava, hrv., srb. krȁva, rus. koróva, češ. kráva < pslov. *korva < ide. *k̕orh2u̯ah2, tako kot litov. kárvė ‛krava’, lat. cervus ‛jelen’, valiž. carw ‛jelen’ iz ide. *k̕erh2- ‛rog, vrhnji del glave’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca] 1. manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes 1.2. manj formalno krzno te živali
2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak
3. v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov
4. v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje
STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji] 2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep ETIMOLOGIJA: ↑lisica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka] 1. navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša
2. ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
3. užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus 3.1. navadno v množini ta goba kot hrana, jed
4. užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička
STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lisják lisjáka samostalnik moškega spola [lisják] 2. ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisica
3. konj rdečkasto rjave barve
FRAZEOLOGIJA: zvit kot lisjak ETIMOLOGIJA: iz lis < pslov. *lisъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mákroekonómski mákroekonómska mákroekonómsko pridevnik [mákroekonómski] ETIMOLOGIJA: ↑makroekonomija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mladolétnik mladolétnika samostalnik moškega spola [mladolétnik] kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mladoletnik brez spremstva, mlajši mladoletnik, starejši mladoletnik ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa] rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
STALNE ZVEZE: gorska narcisa ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən] 1. ki nima enakih pravic in dolžnosti1.1. ki kaže, izraža odsotnost takih pravic in dolžnosti
2. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakopraven
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən] 1. pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja
STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
óptimum óptimuma samostalnik moškega spola [óptimum] kar je glede na obstoječe možnosti, okoliščine najboljše, najugodnejše
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Optimum) iz lat. optimum ‛najboljše’, iz optimus ‛najboljši’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ôštja in óštja medmet1. neformalno, primorsko izraža, da je govorec zaradi kake zunanje okoliščine nejevoljen, nestrpen
2. kot členek, neformalno, primorsko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. ostia, prvotno ‛hostija’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plítkost plítkosti samostalnik ženskega spola [plítkost] 1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost 1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitvost
2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost
3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost 3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
po predlog [po] I. z mestnikom 1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom 1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon 1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom 1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
polnolétnik polnolétnika samostalnik moškega spola [pou̯nolétnik] kdor dosega zakonsko določeno starost, navadno osemnajst let, in ima zato polne pravno določene pravice ter dolžnosti
STALNE ZVEZE: mlajši polnoletnik ETIMOLOGIJA: ↑polnoleten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva] 1. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prislôvni prislôvna prislôvno pridevnik [prislôu̯ni] STALNE ZVEZE: prislovna besedna zveza, prislovna zveza, prislovno določilo ETIMOLOGIJA: ↑prislov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija] 1. del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom1.1. negativna posledica, ki jo pravno pravilo določa v primeru kršitve
2. kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov
STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sivína sivíne samostalnik ženskega spola [sivína] 1. siva barva, lastnost sivega1.1. odtenek sive barve, ki se izbere v nastavitvah zaslona
2. ekspresivno kar je sive barve
3. ekspresivno kar zaradi enoličnosti, neizrazitosti, nezanimivosti povzroča naveličanost, nezadovoljstvo, neugodje
ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje] hribovito območje, ki sega do zgornje gozdne meje
ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ššš medmet1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
talènt talênta samostalnik moškega spola [talènt] 1. prirojena sposobnost, da se kaj dela zelo dobro, nadpovprečno1.1. kdor ima tako prirojeno sposobnost
2. merska enota za izražanje mase, okoli 26 kg, ali denarna enota v stari Grčiji, Rimskem cesarstvu
FRAZEOLOGIJA: zakopati talent ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Talent in frc. talent iz lat. talentum, prvotno ‛utežna in denarna enota’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tolmínec tolmínca; tudi tolmínc samostalnik moškega spola [tolmínəc] trdi sir iz kravjega mleka sladko pikantnega okusa, ki se tradicionalno izdeluje v Zgornjem Posočju; SINONIMI: tolminski sir
ETIMOLOGIJA: po kraju Tolmin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tragédija tragédije samostalnik ženskega spola [tragédija] 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: žaloigra
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno žaloigra
STALNE ZVEZE: moderna tragedija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Tragödie in) lat. tragoedia iz gr. tragōidía iz tragōidós ‛traged, igralec tragedije’ iz trágos ‛kozel’ + tvorjenka od ōidḗ ‛pesem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trágični trágična trágično pridevnik [trágični] 2. v obliki tragičen ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja, ima hude, nepopravljive posledice2.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zelo neugoden, slab
3. ekspresivno, v obliki tragičen ki je zaznamovan zaradi nesreče, neugodnih okoliščin, razpleta, navadno ne po svoji krivdi3.1. ekspresivno, v obliki tragičen ki se mu kljub trudu pripisuje odgovornost za neugoden razplet, poraz, navadno zaradi odločilne napake
4. kot samostalnik v obliki tragično elementi, struktura tragedije
STALNE ZVEZE: tragična krivda ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tragisch in lat. tragicus iz gr. tragikós, glej ↑tragedija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
tréking trékinga tudi trêking trêkinga samostalnik moškega spola [trékink trékinga] tudi [trêkink trêkinga] 1. hoja, potovanje na večje razdalje, zlasti po težje dostopnem, višje ležečem svetu
STALNE ZVEZE: treking kolo ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. trekking iz trek ‛hoditi’, prevzeto iz afrikan. trekken
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
verzifikácija verzifikácije samostalnik ženskega spola [verzifikácija] 1. pisanje, ustvarjanje verzov, verznih besedil
2. iz literarne vede pravila, način tvorjenja verzov kakega avtorja, obdobja, jezika2.1. iz literarne vede celota del v verzih kakega avtorja, obdobja, jezika
3. ekspresivno delo v verzih, navadno brez večje umetniške vrednosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Versifikation) iz lat. versificātio iz versificāre ‛delati verze, verzificirati’, iz ↑verz + facere ‛delati, narediti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vršác vršáca samostalnik moškega spola [vəršác] ekspresivno visoka gora ali vrh take gore
ETIMOLOGIJA: ↑vrh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost] 1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žaloígra žaloígre samostalnik ženskega spola [žaloígra] 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija 1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Trauerspiel iz žal + ↑igra
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.