tag -a cit. [têg-] m (ȇ)
1. osnovna enota računalniških označevalnih jezikov, navadno zapisana v lomljenih oklepajih; oznaka (1), značka (1): Vsak tag mora biti zaključen, kar v HTML-ju ni nujno
2. niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin; oznaka (2), značka (2): Če je tvoj spletni dnevnik povezan s to temo, dodaj tag: vlada, kultura, volitve E ← agl. tag 'ploščica, etiketa'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.