brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
- 1. neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila
- 1.1. neformalno pedal, ročica za upravljanje te priprave, mehanizma
- 3. neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dvójna pedálka -e -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
manuȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mọ̑ped -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nogálnik -a [tudi nogau̯nik] m (ȃ)
knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnik; nogalnik pri šivalnem stroju
// pedal (pri kolesu): pritisnil je na nogalnike
knjiž. del priprave, stroja, s katerim se ta z nogo goni, poganja; (nožno) gonilo: predica je pritiskala na nogalnik; nogalnik pri šivalnem stroju
// pedal (pri kolesu): pritisnil je na nogalnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedál -a m, v pomenu priprava pri kolesu, biciklu mn. stil. pedála s (ȃ)
1. del priprave, stroja
a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju
b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal
// taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali
2. glasb. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju
// nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual
● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; pog. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti
1. del priprave, stroja
a) s katerim se ta z nogo goni, poganja: pritiskati na pedal; pedal za kovaški meh; pedal pri šivalnem stroju
b) s katerim se ob pritiskanju z nogo kaj premika: pedali v avtomobilu / pedal za plin, zavoro / posoda za odpadke na pedal
// taka priprava ob verižnem zobniku pri kolesu, biciklu: pedal se je odlomil; pedali imajo refleksno steklo / moped s pedali
2. glasb. vzvod pri nekaterih glasbilih za podaljšanje, utišanje zvoka ali za intonacijo, ki se uravnava z nogo: pritisniti, spustiti pedal / desni, levi pedal pri klavirju
// nožna klaviatura pri orglah: pedal in manual
● ekspr. cele popoldneve poganja, vrti pedale se vozi s kolesom; pog. naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedál -a m (ȃ) ~ za zavoro; ~ pri klavirju; ~ pri šivalnem stroju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedál -a m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024
pedȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedál -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pedal: pedalne tipke / pedalni ton ton, navadno v basovski legi, ki zveni vzporedno z drugimi toni
nanašajoč se na pedal: pedalne tipke / pedalni ton ton, navadno v basovski legi, ki zveni vzporedno z drugimi toni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedálka -e ž
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Pedalni avtomobil
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin pedal car . Gre za majhen avtomobil, ki v Sloveniji niti ni prepoznaven, s katerim se tekmuje in je narejen izključno na nožne pedale. V slovenščini se uporabljata poimenovanji avtomobil na pedale ali pedalni avtomobil .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedálni tímpani -ih -ov m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plín -a m (ȋ)
1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi
// navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva
2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva; razredčiti, stisniti, utekočiniti plin; lahek, redek plin; plin brez barve, okusa, vonja; za plin neprepusten; plini, tekočine in trdne snovi
// navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva
2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plín -a m, snov. (ȋ) kuhati na ~; števn. strupeni ~i; avt. žarg. pritisniti na ~ |na pedal za plin; začeti hitreje voziti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
poganjálo -a s (á) knjiž.
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame
2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal
1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame
2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pogánjati -am nedov. (ȃ)
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
// delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
// delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
// začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
♦ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal
// delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal
2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo
3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor
// delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh
4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore
5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše
6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati
// delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste
// začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole
● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pije
♦ etn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč
- pogánjati se
1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu
2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval
3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu
- poganjajóč -a -e:
poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
- popustívši zastar.:
popustivši vajeti, je stopil z voza
- popuščèn -êna -o:
popuščena vrv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pritísniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
// z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil naše čete h Krki
// objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
// začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
// pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
♦ elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost
1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
// z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil naše čete h Krki
// objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
// začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
// pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
♦ elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost
- pritísnjen -a -o:
ob steno pritisnjena omara; k tlom pritisnjena trava
● ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumen
♦ geom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sápnica -e ž (ȃ)
nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sklópka -e ž (ọ̑)
strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem
♦ avt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
strojn. priprava, s katero se združita ali ločita gnana in gonilna gred: izklopiti, vklopiti sklopko; zamenjati sklopko; pritisniti na sklopko; pedal sklopke; sklopka in menjalnik / elektromagnetna, hidravlična sklopka; lamelna, ploščata sklopka; torna sklopka pri kateri se prenaša vrtilno gibanje s trenjem
♦ avt. kolutna sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stopálka -e [tudi stopau̯ka] ž (ȃ)
1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu
2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke
1. pedal: pritisniti na stopalko / stopalka za plin, zavoro / stopalka pri kolesu
2. lov. past, ki se sproži s pritiskom na ploščo sredi pasti: nastaviti stopalke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stopálo -a s (á)
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
1. del noge od gležnja do konca prstov: stopalo ga je bolelo; stopati na celo stopalo; odtisi stopal v blatu
♦ med. plosko stopalo z izravnanim srednjim delom
// del nogavice, ki pokriva stopalo: razparati stopalo
2. zastar. pedal (pri kolesu): zadeti ob stopalo kolesa
3. star. stopnica (pri vozu, vozilu): stati na stopalu kočije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
svínec Frazemi s sestavino svínec:
bíti kàkor iz svínca, têžek kot svínec
bíti kàkor iz svínca, têžek kot svínec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tamburín pedálne činéle -a -- -- m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
trenažêr trenažêrja samostalnik moškega spola [trenažêr]
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
- 1. sobna športna naprava za razvijanje, ohranjanje telesne pripravljenosti in mišične moči
- 1.1. sobna športna naprava, v katero se vpne kolo in ki z nastavitvami obremenitve omogoča posnemanje kolesarjenja po različno zahtevnih terenih
- 2. naprava za usposabljanje, urjenje koga, navadno vojakov, s katero se posnemajo pogoji pri opravljanju določenih nalog, operacij
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. trenàžēr) iz rus. trenažër, iz trenáž ‛treniranje, trening’, glej ↑trenirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vétrnik -a m (ẹ̑) knjiž.
1. vetrolov: soba pri vetrniku
2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik
1. vetrolov: soba pri vetrniku
2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
♦ glasb. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zavóra -e ž (ọ̑)
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila: zavore delujejo, pog. primejo; ekspr. zavore so zacvilile; preizkusiti zavoro; zavreti z zavoro; zavore kolesa; zavore pri avtomobilu; pedal, ročica zavore / potegniti zavoro ročico zavore; pritisniti na zavoro na pedal zavore / nožna, ročna zavora; sprednje, zadnje zavore / pohoditi zavoro zavreti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar kak pojav, dogajanje zavira, omejuje: pri odločanju o izvozu deluje več zavor; zavore kulturnega življenja / košarkar je sčasoma postal zavora soigralcem
3. nav. mn. kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah: pod vplivom alkohola so zavore v njem popustile; osvoboditi se zavor in razdvojenosti / čustvene, duševne zavore; estetske, socialne zavore / o svojem razmerju z njim je pripovedovala brez zavor
● star. odvaliti zavoro s ceste oviro
♦ avt. bobnasta, čeljustna, kolutna zavora; tračna zavora ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; rib. zavora ribiškega kolesca naprava za zaviranje, uravnavanje odvijanja ribiške vrvice pri utrujanju ribe; strojn. hidravlična zavora; teh. elektromagnetna, mehanična, zračna zavora; žel. avtomatska zračna zavora ki deluje avtomatsko, če pride do pretrga zračnega voda; zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice
1. priprava, mehanizem za zaviranje česa, zlasti vozila: zavore delujejo, pog. primejo; ekspr. zavore so zacvilile; preizkusiti zavoro; zavreti z zavoro; zavore kolesa; zavore pri avtomobilu; pedal, ročica zavore / potegniti zavoro ročico zavore; pritisniti na zavoro na pedal zavore / nožna, ročna zavora; sprednje, zadnje zavore / pohoditi zavoro zavreti
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom kar kak pojav, dogajanje zavira, omejuje: pri odločanju o izvozu deluje več zavor; zavore kulturnega življenja / košarkar je sčasoma postal zavora soigralcem
3. nav. mn. kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah: pod vplivom alkohola so zavore v njem popustile; osvoboditi se zavor in razdvojenosti / čustvene, duševne zavore; estetske, socialne zavore / o svojem razmerju z njim je pripovedovala brez zavor
● star. odvaliti zavoro s ceste oviro
♦ avt. bobnasta, čeljustna, kolutna zavora; tračna zavora ki jo sestavljata zavorni boben ali zavorni kolut in zavorni trak; rib. zavora ribiškega kolesca naprava za zaviranje, uravnavanje odvijanja ribiške vrvice pri utrujanju ribe; strojn. hidravlična zavora; teh. elektromagnetna, mehanična, zračna zavora; žel. avtomatska zračna zavora ki deluje avtomatsko, če pride do pretrga zračnega voda; zasilna zavora avtomatska zračna zavora, ki jo v sili, nevarnosti sproži potnik, železniški delavec s potegom ročice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zavóren1 -rna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zavoro: zavorni pedal, vzvod / zavorne ploščice ploščice zavore, ki ob zaviranju neposredno pritiskajo na kolo, kolut; zavorna veriga veriga, s katero se zaradi zaviranja prepreči vrtenje kolesa voza
♦ avt. zavorni boben, drog, kolut, trak; zavorne čeljusti; zavorne luči luči na zadnji strani motornega vozila, ki se prižgejo ob pritisku na pedal zavore; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor; teh. zavorno kolo kolo, na katerega obod pritisne zavorni element; žel. zavorna spojka
nanašajoč se na zavoro: zavorni pedal, vzvod / zavorne ploščice ploščice zavore, ki ob zaviranju neposredno pritiskajo na kolo, kolut; zavorna veriga veriga, s katero se zaradi zaviranja prepreči vrtenje kolesa voza
♦ avt. zavorni boben, drog, kolut, trak; zavorne čeljusti; zavorne luči luči na zadnji strani motornega vozila, ki se prižgejo ob pritisku na pedal zavore; strojn. zavorna tekočina hidravlično olje za delovanje hidravličnih zavor; teh. zavorno kolo kolo, na katerega obod pritisne zavorni element; žel. zavorna spojka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zavóren1 -rna -o (ọ̑)
zavórni -a -o (ọ̑) ~ pedal; ~o olje
zavórni -a -o (ọ̑) ~ pedal; ~o olje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zvônčki -ov m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.