aktualístičen -čna -o prid. (í) ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
almanáhovski -a -o (ā) pridevnik od almanah: almanahovska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi;
avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta // knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
berljív -a -o prid. (ī í) ki se da brati: berljiva pisava / poezija je berljiva na različne načine / berljiva knjiga ki se prijetno bereberljívo prisl.: berljivo napisan roman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) - 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo - 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav., mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo
// kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! - 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko - 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora - 5. ed. in mn. govorni ali pismeni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: tovariš ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede - 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na partizane; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
- 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda - 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
- 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga, zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ lingv. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
bledíčen -čna -o prid. (ī) - 1. bolno bled: bil je suh in bledičen otrok
♦ agr. bledične trte trte, ki so bledo zelene zaradi pomanjkanja klorofila - 2. redko ki je brez močnega sijaja, svetlobe; bled: bledična luč
- 3. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bledičen talent; poezija, polna bledične sentimentalnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
brezkŕven -vna -o prid. (ŕ r̄) - 1. ki je brez krvi, brez zdrave naravne barve: brezkrvni obraz; brezkrvna dekličina roka; brezkrvne ustnice
- 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: tekst je nepomemben in brezkrven; dolgočasna brezkrvna poezija / bila je kot nezemeljsko, brezkrvno bitje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
breztendénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez tendence: breztendenčna poezija, umetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
búdniški in budníški -a -o prid. (ȗ; ȋ) lit. ki vzbuja narodno zavest: budniška poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
bukóličen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na bukoliko: bukolična poezija, skladba / bukolični prizori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
bukólika -e ž (ọ́) lit. pesem, poezija, ki prikazuje idealizirano pastirsko življenje: stihi Vergilovih bukolik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
deziluzionístičen -čna -o prid. (í) knjiž. ki je brez iluzij: deziluzionistični motiv v pesmi;
deziluzionistična drama, poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dialektálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektalne raziskave / dialektalna poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
dojemljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki hitro dojema: dojemljiv človek / bister, dojemljiv duh
// knjiž., navadno v zvezi z za dovzeten, sprejemljiv: nekateri učenci niso dojemljivi za vzgojne ukrepe / mladenič je bil za lepoto močno dojemljiv - 2. ki se da dojeti: njegova poezija je težko dojemljiva; čutno dojemljive stvari / to mu je treba prikazati na dojemljiv način
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
erótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast;
erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gíbati -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ī) - 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje
● ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči - 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško
gíbati se - 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami
// spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru - 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino
// knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike - 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem
// publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov
gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
gnómičen -čna -o prid. (ọ́) lit. ki ima gnome: gnomična poezija / gnomični pesnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
héktičen -čna -o prid. (ẹ́) med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
hermétičen -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk
♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudihermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
idéjen -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na idejo:- a) jasen idejni in oblikovni osnutek / idejna analiza dela; idejna vsebina literarnega dela / idejni problemi v kulturi / idejni interpretator teksta / idejni utemeljitelj ruskega realizma / spoznati njegovo idejno in estetsko izhodišče
- b) idejni boj, spor / določena idejna pozicija / idejna in aktualistična poezija / njegovemu delu se poznajo različni idejni vplivi / idejna usmerjenost pouka ideološka
♦ arhit. idejni načrt načrt, navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta
idéjno prisl.: avtorja sta si idejno sorodna; idejno jasna kritika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
individualístičen -čna -o prid. (í) - 1. ki zelo poudarja pomen in interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo: individualističen človek; individualistična družba / individualistično pojmovanje
- 2. nanašajoč se na individualiste ali individualizem: individualistični nazor; prevladovale so individualistične težnje / individualistična poezija, vzgoja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ìracionalízem -zma m (ȉ-ī) - 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma
- 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
iskáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na iskatelje: vse njegovo iskateljsko prizadevanje po arhivih je bilo brez uspeha / novela razkriva pisateljevega iskateljskega duha; iskateljska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
izrásti -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
klasicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na klasiciste ali klasicizem: klasicistična estetika / klasicistična poezija, umetnost / klasicistični slog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
komplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni
♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
konflíktnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost konfliktnega: premagovanje konfliktnosti razrednih interesov / publ. njegova poezija izhaja iz življenjske konfliktnosti življenjskih konfliktov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
krámparski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kramparje: kramparsko delo
● slabš. kramparska poezija prva leta po 1945 poezija o udarniškem delu, graditvi socializma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
lapidáren -rna -o prid. (ȃ) ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki;
njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika
♦ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamenlapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
manipulácija -e ž (á) - 1. opravljanje dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: palete za manipulacijo drobnejšega kosovnega blaga; prostor za manipulacijo; pren., slabš. nekaterim je novejša poezija samo manipulacija pojmov
// adm. tehnično delo z uradnimi spisi, dokumenti: blagajniška, pisarniška manipulacija / stroški za manipulacijo - 2. ravnanje, upravljanje: zamotane manipulacije; manipulacija z žerjavom / redko hipnotizer je delal manipulacije z rokami gibe
- 3. nav. slabš. preračunljivo ravnanje, dejanje: zakaj so bile potrebne vse te manipulacije, če si vedel, da ne bo nič; denarne manipulacije
- 4. gozd. manjša organizacijska enota za izkoriščanje gozda: upravnik (gozdne) manipulacije
♦ les. ravnanje z lesom v vseh fazah sečnje, prevoza in predelave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
militánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž., redko borben, bojevit: militantna poezija / militantni intelektualec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nàdnacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
narèk -éka m (ȅ ẹ́) govorjenje besedila, namenjenega za dobeseden zapis: pisati po nareku;
hiter, počasen narek / za šolsko nalogo so pisali narek / brati narek
● publ. ta poezija je nastala po nareku časa okusu, miselnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèčúten1 -tna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna
● knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèdoganljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. ki se ne da dognati: stvar je nedoganljiva;
nedoganljiva dejstva // nerazumljiv, nedojemljiv: njegova poezija nam je precej nedoganljiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèdojemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da dojeti: nedojemljiva poezija;
nedojemljiva stvar / knjiž., ekspr. preleteti nedojemljive daljave zelo velike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèdojéten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) knjiž. nedojemljiv: nedojetna ironija, poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
negácija -e ž (á) - 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega
- 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične
- 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo
♦ filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèkomunikatíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni komunikativen: nekomunikativna poezija / ekspr. nekomunikativni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
nèrazúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni razumljen, ni dojet: mnogi pojmi so ostali nerazumljeni;
nerazumljena poezija, razlaga;
nerazumljeno bistvo problema / ekspr.: nerazumljen umetnik; ostal je nesrečen, osamljen in nerazumljen; njegovo prizadevanje je bilo dolgo nerazumljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
odčáranje -a s (ȃ) glagolnik od odčarati: preganjati bolezni z odčaranjem / poezija odčaranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
paralélen -lna -o prid. (ẹ̑) enak, podoben čemu- a) glede na lego, obstajanje; vzporeden: paralelna drogova; narisal je več paralelnih črt
- b) glede na lastnosti, značilnosti: njuna poezija izkazuje paralelne ideje; paralelno besedilo je podano na drugi strani / paralelni odnosi v različnih umetnostih
- c) glede na čas dogajanja: raziskati paralelne pojave; paralelni priključki dveh varilnih agregatov
♦ geom. paralelna premica; šol. paralelni razred paralelka; šport. paralelna kristianija kristianija z vzporedno držo smuči; teh. paralelni primež primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno
paralélno prisl.: gospodarstvo obeh področij se je razvijalo paralelno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
parnás -a m (ȃ) knjiž., navadno s prilastkom pesništvo, poezija: slovenski parnas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
petošólski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na petošolce: najprej je popravil petošolske naloge / petošolska živahnost // ekspr. začetniški, nezrel: petošolska poezija / on je navaden petošolski pesnik / petošolska ljubezen platonična, romantična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pobárvati -am dov. (ȃ) prepojiti, pokriti z barvo: pobarvati steno;
pobarvati vrata z belo barvo;
rdeče pobarvati ozadje / pobarvati si lase / narisati in pobarvati avtomobil / ekspr. oster zrak mu je pobarval lica pordečil // navadno s prislovom dati čemu določene lastnosti, značilnosti: narečno pobarvati jezik / liberalno pobarvati trditvepobárvan -a -o: lirsko pobarvan prizor; črno pobarvane figure; revolucionarno pobarvana poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
podléči -léžem dov., podlézi podlézite; podlégel podlêgla; nam. podléč in podlèč (ẹ́ ẹ̑) - 1. kljub upiranju, pomislekom priti v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegel je njenim čarom, njegovemu govorjenju / poezija je hitro podlegla tujim vplivom / publ.: podleči malodušju postati malodušen; spet je podlegel pijači je začel piti; se je opil
// priti v položaj, ko zmaga nasprotnik: podleči boljšemu nasprotniku ni nečastno / mala podjetja so zaradi hude konkurence kmalu podlegla so propadla, izgubila samostojnost; publ. laneno olje je podleglo petroleju petrolej je izpodrinil laneno olje; podleči v pravdi izgubiti jo - 2. publ. umreti zaradi česa: podleči pljučnici, poškodbam / ponesrečenec je med prevozom podlegel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
poezíja -e ž (ȋ) - 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: gojiti poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
// pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij - 2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é) - 1. narediti, povzročiti, da kaj začne
- a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
- b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
- 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
- 3. narediti, povzročiti
- a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
- b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
- 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
- 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
- 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
- 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
- 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
// narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
// začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
// ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
● žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano
pognáti se - 1. začeti se hitro premikati: pognal se je iz hiše, na cesto; s startne črte se je pognala zadnja skupina kolesarjev; po smučini se je pognal naslednji smučar; letalo se je pognalo navzgor / v steno so se pognali prvi alpinisti začeli plezati
// pognati se v beg začeti bežati - 2. s silo, sunkom se premakniti z enega mesta na drugo: pognati se s čolna na kopno; riba se je pognala za mušico; plavalec se je nekajkrat pognal in dosegel ponesrečenko / pognal se je na konja in ušel / ekspr. skakalec se je pognal sto metrov daleč je skočil
- 3. s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga: dva orjaka sta se pognala name; pognal se je vanj in ga začel daviti
- 4. nav. 3. os., ekspr. vzpeti se: steza se je strmo pognala v breg / stena pred njimi se je pognala v nebo
● ekspr. kaj je rekel? so se nestrpno pognali vanj so ga nestrpno spraševali; ekspr. pesnik se je pognal v sam vrh slovenske književnosti se je uvrstil, ga je dosegel; ekspr. pognati se za reveže zavzeti se, postaviti se
pognàl -ála -o: knjiž. iz tradicije pognala poezija
pognán -a -o: pognan stroj; pognan od doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
pojíti -ím nedov. (ī í) knjiž. napajati: pojiti konje / pojili so ga z vinom / pojiti dušo z lepotami narave / dež poji rastlinje / kri borcev je pojila našo zemljo
● knjiž., ekspr. hrepenenje poji njegovo poezijo se izraža, kaže v njegovi poezijipojíti se ekspr. zajemati, dobivati iz česa: slovenska sodobna poezija se poji iz nekaj osrednjih vrelcev
// naslajati se, uživati: pojiti se ob glasovih mandoline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
popléskati -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: popleskati okna;
belo popleskati pohištvo;
pren., ekspr. časopis je novico senzacionalno popleskal
● ekspr. obrvi si je črno popleskala pobarvala // poljud. poslikati, pobeliti: popleskati predsobo s svetlimi barvamipopléskan -a -o: rdeče popleskana ograja; socialno popleskana poezija; vozilo je črno popleskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prebúja -e ž (ȗ) nav. ekspr. spoznavanje, zavedanje česa: že v prejšnjem stoletju se je začela prebuja / poezija doživlja prebujo in prenovitev / čustvena in duhovna prebuja / politična prebuja naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prèdromántičen -čna -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na predromantiko: predromantični motivi / predromantična estetika, poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
preobrážati -am nedov. (á) delati, povzročati, da dobiva kdo ali kaj drugačno vsebino, obliko: taka odkritja preobražajo svet;
idejno, politično preobražati ljudi;
družba se je začela preobražati;
njegova poezija se je vidno preobražala / v tem okolju se je preobražal v novega človeka
♦ zool. paglavec se preobraža v žabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
prevóden2 -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prevod, prevajanje (besedila): prevodna izdaja;
prevodna poezija;
izvirna in prevodna dela / prevodni jezik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
próza -e ž (ọ̄) - 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
- 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del - 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
racionalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. uskladiti z razumom: racionalizirati dokaze, trditve; po začetnem navdušenju se je življenje vse bolj racionaliziralo
- 2. narediti, da se zaradi skladnosti z razumom doseže najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalizirati delo, proizvodnjo / racionalizirati podjetje
- 3. razumsko razložiti, razstaviti: poezija se ne da racionalizirati
- 4. psih. zanikati ali zmanjšati kaj neprijetnega, slabega z izmišljanjem opravičljivih razlogov: racionalizirati neuspeh, strah
♦ mat. odpraviti koren
racionalizíran -a -o: racionaliziran postopek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
rafinma -ja tudi raffinement -a [rafinmá -ja] m (ȃ) knjiž. rafiniranost: brez tega rafinmaja njegova poezija ne bi bila toliko vredna / kultiviranje oblik se je pri kiparju stopnjevalo v rafinma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
resignatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža, kaže resignacijo: resignativna poezija / resignativno občutje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
resonánca -e ž (ȃ) - 1. fiz. nihanje nihala z največjo amplitudo, ko se frekvenca vsiljenega nihanja izenači s frekvenco nihala: povzročiti resonanco; posledice, učinek resonance / priti v resonanco; biti v resonanci
- 2. muz. ojačenje zvoka zaradi hkratnega nihanja zvočila in telesa, ki lahko niha z isto frekvenco, odzvok: uglasiti struno tako, da nastane resonanca / resonanca tona v ustni votlini
- 3. knjiž. odmev, odziv: njegova poezija nima resonance v današnjem času
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
rodíti -ím dov. in nedov. (ī í) - 1. spraviti iz rodil otroka: urediti prostor, v katerem matere rodijo; roditi v porodnišnici; prezgodaj roditi; z lahkoto, težko roditi / pog. iti rodit / rodila je zdravega otroka
// dati, posredovati življenje komu kot mati: rodila je dosti otrok / ženske, ki ne morejo roditi, lahko otroka posvojijo ki ne morejo spočeti, zanositi
// rodila mu je sina in hčer
// spraviti iz rodil mladiče, mladiča: samica rodi večkrat na leto / opice rodijo navadno po enega mladiča - 2. dati sadeže, plodove: nekatere jablane rodijo vsako leto; odrezati mladike, ki ne bodo rodile / krompir v teh krajih dobro rodi / njihovo polje ne rodi dovolj; dobro obdelana zemlja rada rodi / drevje je rodilo le redke sadeže
- 3. ekspr. povzročiti nastanek česa: plameni so rodili dim; vihar rodi valove / ti dogodki so rodili zaskrbljenost / bolečina je rodila pesem navdihnila; duhovni premiki, ki jih je rodil moderni čas; pregovore rodi izkušnja nastanejo iz izkušenj
// dati, prinesti: tako gospodarjenje ne rodi uspehov; prizadevanja so rodila velike koristi, dobre rezultate
● publ. buržoazija je rodila kapitalizem je bila začetnica kapitalizma; star. poslovil se je od nje, ki ga je rodila na svet, v življenje od matere; ekspr. rodila ga je slovenska mati je Slovenec; ekspr. rodil ga je naš narod je član našega naroda; ekspr. prizadevanja niso rodila sadu niso bila uspešna; žarg. v eni uri je moral roditi članek napisati; bil je tak, kot ga je rodila mati nag, gol; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši
rodíti se - 1. priti iz rodil: ko se otrok rodi, navadno zajoka; rodil se je hitro
// začeti živeti ob prihodu iz rodil: lani se je rodilo več dečkov kot deklic; rodil se je pred sto leti v Ljubljani / rodila sta se jima sin in hči / mladiči nekaterih živali se rodijo slepi in goli
// po rojstvu izhajati, izvirati: rodil se je delavcu; roditi se v kmečki hiši - 2. ekspr. nastati, pojaviti se: na oceanu se je rodil nov otok; naša posvetna poezija se je rodila v drugi polovici l8. stoletja / zapisoval je misli, kakor so se mu rodile / opisovati razmere, v katerih se je rodilo društvo je bilo ustanovljeno; po viharni noči se je rodilo sončno jutro je nastopilo, bilo; njegova prva povest se je rodila v štirinajstih dneh je bila napisana; televizija se je rodila v Ameriki izumili so jo
// z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: med njimi se je rodila ljubezen, napetost
● ekspr. tak človek se še ni rodil takega človeka ni; rodil se je zaželen starši so si ga želeli; roditi se iz ljubezni biti otrok ljubečih se staršev; ekspr. ta misel se je rodila v njegovi glavi on si je to izmislil; roditi se v zakonu biti zakonski otrok; ekspr. rodil se je pod srečno zvezdo ima ugodne življenjske razmere; ekspr. prezgodaj se je rodil, da bi to uresničil razmere, okoliščine še niso primerne; rodil se je (kot) revež njegovi starši so bili brez premoženja; počuti se, kot bi se na novo rodil popolnoma prerojenega; ekspr. tresla se je gora, rodila se je miš veliko prizadevanje je dalo nepomemben rezultat; ekspr. pesnik se rodi pesniški dar je prirojen
rodèč -éča -e: rodeča ženska; rodeče se želje; slabo rodeče drevo
rôjen -êna -o - 1. deležnik od roditi: rojen je bil v delavski družini; Franc Kovač, rojen [roj.] leta tisoč devetsto; v trenutku rojena svetloba; prezgodaj rojeni otroci / rojen je v znamenju bika / kot zapostavljeni pristavek k ženskemu priimku Ana Zore, rojena [roj.] Dolenc
● ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče - 2. ekspr., navadno v povedni rabi ki ima veliko mero sposobnosti, lastnosti za kaj: on je rojen za pilota / ni bil rojen za meščansko življenje ni se mogel prilagoditi meščanskemu življenju; bil je kakor rojen za to vlogo
- 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: je rojen govornik, pesnik / njegov oče je rojen Ljubljančan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
simbolístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na simbolizem: simbolistični pesniki, umetniki / simbolistična drama, poezija / simbolistični elementi v Cankarjevih delih
♦ gled. simbolistični skeč skeč, v katerem nastopajo simboli, priljubljeni zlasti v modernem lutkarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
sociálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na družbo, družben: proučevati socialne odnose; socialna moč, vloga koga / socialne krivice / socialne plasti, skupine; socialna lestvica
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je socialno bitje / čebele in druge socialne žuželke - 2. nanašajoč se na gmotni položaj, mesto v družbi, družben: socialni izvor, sestav študentov / socialni propad, vzpon koga / brezposelnost in drugi socialni problemi / socialna nasprotja se manjšajo
- 3. nanašajoč se na dejavnost za omiljenje, urejanje gmotnih, življenjskih razmer: dobivati socialno pomoč / socialni podpiranci / obiskala ga je socialna delavka delavka, ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom
// socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo; pog. biti v službi na socialnem skrbstvu na skupnosti socialnega skrbstva; socialno varstvo; socialno zavarovanje zavarovanje, ki zagotavlja zaposlenim in članom njihove družine določene pravice v primeru bolezni, nosečnosti, poroda, delovne nezmožnosti, starosti, smrti; pog. delati na socialnem zavarovanju na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja - 4. ki upošteva koristi drugih, skupnosti: ta človek je zelo socialen; socialni in nesocialni ljudje / imeti socialne nazore; pomagati človeku je socialno dejanje
● tako ravnanje se je upiralo njegovemu socialnemu čutu čutu za upoštevanje koristi drugih, skupnosti; socialni ljudje ljudje, ki se prilagajajo splošno veljavnim družbenim normam; publ. voliti kandidata socialne demokracije socialnodemokratske stranke; socialna ogroženost ogroženost zaradi slabih gmotnih, življenjskih razmer
♦ lit. socialni realizem realistična književnost, ki obravnava zlasti socialno problematiko; socialna drama, poezija; med. socialne bolezni bolezni, ki jih povzročajo zlasti neugodne gmotne razmere; polit. socialna demokracija v nekaterih državah politična organizacija delavskega razreda, ki se zavzema za izboljšanje kapitalistične družbe s postopnimi reformami; psih. socialna psihologija psihologija, ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi; socialna zrelost zrelost posameznika ali socialne skupine glede na njeno vključenost v družbo, odgovornost do družbe
sociálno prisl.: socialno ogrožen človek; biti socialno zavarovan
sociálni -a -o sam., pog.: vsak teden ga obišče socialna socialna delavka; delati na socialni, na socialnem na skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
sónčen -čna -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico
// sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur
// ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave - 2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
// ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
// ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
// z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
● Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
♦ astr. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
sónčno prisl.: sončno se nasmehniti; sončno rumen cvet; sončno svetla poezija; sončno jasna dejstva / v povedni rabi bilo je sončno in toplo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
straníščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stranišče: straniščno okno / redko straniščni papir toaletni papir; straniščna deska; straniščna školjka
● slabš. straniščna poezija nespodobna, prostaška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
studênec -nca m (é) - 1. manjši izvir vode: zaradi suše je studenec usahnil; bister, hladen studenec; žuborenje studenca; misel, čista kot studenec
♦ geogr. arteški studenec ki pod pritiskom privre na dan izpod neprepustnih plasti; presihajoči studenec ki v določenih časovnih presledkih izvira in presiha
// vodni tok tega izvira: postrvi iz studenca; prala je na studencu; pren., knjiž. njegova poezija je poživljajoči studenec - 2. ekspr., navadno z rodilnikom kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir: studenec dohodkov / tu je studenec modrosti; studenci veselja, življenja
- 3. ekspr., navadno z rodilnikom velika količina česa: vlil se ji je studenec besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
subjektivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na subjektiviste ali subjektivizem: subjektivistično pojmovanje dogajanja / subjektivistična poezija; pisatelji subjektivistične smerisubjektivístično prisl.: na umetnost gleda subjektivistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
sublimácija -e ž (á) - 1. knjiž. sprememba, preusmeritev kakih nagnjenj, teženj na višjo, navadno pozitivnejšo stopnjo: njegova poezija je sublimacija osebnih težav in doživetij; vsakdanje stvari dobivajo najrazličnejše sublimacije in simbolične pomene
- 2. fiz., kem. neposredno prehajanje iz trdnega stanja v plinasto in obratno: sublimacija vodne pare v ledene kristale / sublimacija iz trdnega stanja v plinasto
♦ psih. preusmerjanje in preobraževanje (spolnih) nagonov v družbeno visoko vrednoteno dejavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
sublímen -mna -o prid. (ȋ) knjiž. vzvišen, plemenit: sublimna poetičnost drame;
to je zelo sublimna poezija / iskati zadovoljstvo v sublimnih užitkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
súkati -am in súčem nedov., tudi sukájte; tudi sukála (ú) - 1. vzdolžno viti kaj drugo okoli drugega, da nastane ena nit, en pramen: sukati pramene, vlakna / sukati volno / sukati niti v sukanec / ekspr. sukati (si) brke
- 2. premikati kaj okoli njegove osi v manjših, krajših premikih: med prsti sukati bilko; sukati glavo, telo; sukati volan zdaj v levo, zdaj v desno / sukati radijski gumb; sukati raženj / ekspr. na svatbi so fantje veselo sukali dekleta
- 3. ekspr. ustrezno namenu uporabljati kaj, delati s čim: to orodje, orožje zna dobro sukati / sukati iglo, šivanko šivati; spretno sukati kuhalnico kuhati; sukati meč mečevati se; sukati pero pisati; sukati volan voziti avtomobil, vozilo
// zna sukati jezik spretno govoriti; hitro sukati pete hoditi, plesati
● ekspr. ona pa zna sukati moške jih podrejati svoji volji, zahtevam; knjiž. sukati oči v strop obračati
súkati se - 1. v manjših, neenakomernih zavojih se premikati okoli svoje osi: v reki se je sukal vrtinec / dim se suka proti nebu / zemlja se suka se vrti
- 2. s prislovnim določilom premikati se, hoditi, spreminjajoč smer: sukal se je po sobi, ne vedoč, kaj naj stori
// ekspr. opravljati svoje delo, premikajoč se zdaj v eno, zdaj v drugo smer: že eno uro se suka po kuhinji, pa še ni nič na mizi; bilo je veliko gostov, zato so se morali natakarji dobro, hitro sukati / dva mehanika sta se sukala okoli avtomobila; mati se kar preveč suka okoli dojenčka se ukvarja z njim - 3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje z določenim namenom: rad se suka okoli deklet / zna se sukati v visoki družbi vesti
- 4. ekspr. biti, nastopati v majhnem razponu: hitrost se je sukala okoli sedemdeset kilometrov na uro; višina teh hribov se suka okrog tisoč metrov / proizvodnja se suka med dvajsetimi in petindvajsetimi milijoni se giblje
- 5. ekspr., v zvezi z okoli, okrog izraža, da je kaj središče ukvarjanja, zanimanja, spreminjajočega se glede na vidik, odnos: njegove misli so se sukale okoli dekleta; pogovor se je sukal okoli zadnjih dogodkov / poezija se suka najraje okoli ljubezni
● ekspr. kako se sukajo naše stvari, zadeve potekajo, se razvijajo; ekspr. zanima ga, kako se suka svet kako se svet spreminja, kaj se po svetu dogaja; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi
sukáje: pripovedovala je, sukaje stebelce med prsti; sukaje se v krogu, so peli; sukaje si brke, je bral
sukajóč -a -e: sukajoče se vreteno; stal je tam, sukajoč klobuk v roki
súkan -a -o: tanko sukana nit
♦ tekst. sukana preja nit, sukana iz dveh ali več prej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [əu̯; druga oblika vət] prid., svetléjši (é ȃ é; ə̀) - 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
- 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
- 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
- 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
- 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
// ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje - 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika
// svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija - 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
// ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
// ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti - 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
● ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
♦ agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
● ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
♦ zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
svetovljánski -a -o prid. (ȃ) ki je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: svetovljanski človek;
bila je svetovljanska dama // ki vsebuje, izraža tako razgledanost in uglajenost: ima svetovljanski nastop; svetovljanska uglajenost; svetovljansko vedenje / svetovljanska poezija / svetovljansko letovišče, mesto / priredili so mu svetovljanski sprejem razkošensvetovljánsko prisl.: svetovljansko živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
temátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko
♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografskatemátsko prisl.: poezija se tematsko spreminja; tematsko urejen katalog; tematsko zanimiv film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
tipográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tipografijo: velikost črk in drugi tipografski podatki;
tipografsko oblikovanje
♦ lit. tipografska poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve; tisk. tipografska mera enota za merjenje velikosti črk, širine vrst, medvrstne razdalje; tipografsko merilo kovinsko ravnilo z označenimi tipografskimi in dolžinskimi enotamitipográfsko prisl.: tipografsko lepo oblikovan plakat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
topográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov
♦ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
trágiški -a -o prid. (á) knjiž. nanašajoč se na tragike ali tragiko: tragiška poezija / tragiški konec tragičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
ugledalíščiti -im dov. (í ȋ) knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je učinkovito ugledališčil besedilougledalíščen -a -o: ugledališčena poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
umételnost tudi umetélnost -i ž (ẹ̑; ẹ̑) - 1. lastnost, značilnost umetelnega: umetelnost vezenin / mojstrska umetelnost oblike
- 2. ustvarjalna, oblikovalna spretnost, sposobnost: za struženje takih figur je potrebna precejšnja umetelnost / obrtna umetelnost; umetelnost rok
// dejavnost, dejanje, ki zahteva tako spretnost, sposobnost: obvladovati kako umetelnost / mojster kuharske umetelnosti - 3. zastar. umetnost: poezija, glasba in druge umetelnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
utéž -í tudi -i ž, daj., mest. ed. utéži (ẹ̑) - 1. priprava z označenimi kilogrami, dekagrami, grami za merjenje teže ali mase česa: dati utež na tehtnico; umerjati, žigosati uteži; obremeniti vzmet z utežmi; medena utež; votle mere in uteži / gibljiva utež; kilogramska utež
- 2. predmet, ki služi za obtežitev: pritrditi čoln s cementnimi ali kovinskimi utežmi; storžaste uteži stenske ure; operiranec z utežjo na nogi / ribiške, tkalske uteži; ura na uteži
- 3. šport. telovadno orodje, sestavljeno iz droga in dveh težkih, navadno kovinskih plošč na koncih: diski, drogovi in uteži / dvigovalec uteži
● knjiž. romantična poezija naj s svojo posebno lepoto postane nasprotna utež stvarnosti protiutež
♦ mat. vrednost, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
utilitáren -rna -o prid. (ȃ) - 1. ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost: utilitarni nazori; utilitarna usmeritev literature / utilitarna in tendenčna kritika; utilitarna poezija
- 2. uporabnosten, koristnosten: utilitarni nameni, razlogi / utilitarna naloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vèčpoménski -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več pomenov: večpomenska beseda / večpomenska poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
verbalístičen -čna -o prid. (í) - 1. izrazno spreten, a vsebinsko prazen: verbalistični dialogi; verbalistična poezija / gledati na kritiko kot na verbalistično dejavnost
- 2. ki temelji le na besedah: verbalistično dokazovanje
♦ ped. verbalistični pouk pouk, pri katerem se podaja učna snov z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́) - 1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico
// vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave - 2. delati, da je kaj
- a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
- b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
- 3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
- 4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
- 5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki
// vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo - 6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
- 7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen- a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
- b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
- 8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega - 9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
- 10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
- 11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
- 12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico - 13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati valuto na vrednost marke; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; lingv. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem področju
vežóč -a -e: most, vežoč otok s celino
vézan -a -o: na osebo vezan dokument; preveč je vezan na domače kraje; biti vezan na uvoz / vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga
● vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen
♦ fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati
♦ muz. vezano označba za način izvajanja legato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vizuálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vid, viden: vizualni vtis;
vizualna predstava;
vizualno zaznavanje / vizualni občutek / vizualni učni pripomočki; vizualni učinki / vizualni svet / prikazati kaj z vizualnimi sredstvi / vizualni tip človeka tip človeka, ki si zlasti dobro zapomni to, kar vidi
♦ aer. vizualno letenje letenje, pri katerem pilot ves čas vidi zemljo in se orientira po objektih na njej; lit. vizualna poezija poezija, ki se izraža z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditvevizuálno prisl.: vizualno predstaviti, upodobiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vpéti vpnèm dov., vpél; nam. vpét in vpèt (ẹ́ ȅ) narediti, da je kaj trdno nameščeno, pritrjeno na določenem mestu, v določenem položaju: vpeti platno v okvir;
vpeti sveder v držalo;
vpeti v zidvpét -a -o: predmet ni dobro vpet; vpeta vrv; poezija je vpeta med preteklost in prihodnost
♦ grad. enostransko vpete stopnice stopnice, vgrajene v zid samo na eni strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vsèzavezujóč tudi vsèzavezujòč -óča -e prid. (ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́; ȅ-ȍ ȅ-ọ́) knjiž. ki v vsem zavezuje, obvezuje: poezija kot vsezavezujoča stvaritev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
vznášati -am nedov. (ȃ) - 1. star. nositi navzgor, dvigati: veter vznaša listje / ustvarjalnost mu vznaša duha, misli
- 2. knjiž. spravljati v višje, od stvarnega sveta odmaknjeno duševno, duhovno stanje: hrepenenje, poezija ga vznaša / heroizem vznaša prvi del skladbe
vznašajóč -a -e: vznašajoče besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zamorjênost -i ž (é) pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja: njegova zamorjenost ni dolgo trajala / poezija, polna tragične zamorjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
zavetíšče -a s (í) - 1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija
// tur. manjša stavba v gorah za zavetje planincev: planinci so prespali v zavetišču / zavetišče je oskrbovano ob koncu tedna / planinsko zavetišče - 2. ustanova, ki daje komu zavetje in navadno tudi določeno oskrbo: živeti v zavetišču; upravnik zavetišča / otroško zavetišče; zavetišče za potepuhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
znákoven in znakóven -vna -o prid. (ȃ; ọ̄) nanašajoč se na znak: znakovna podoba / znakovni sistemi / znakovno sporazumevanje gluhonemih
♦ lit. znakovna poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo tiskarskih znakov in njihove razporeditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.