ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dopolnílen -lna -o [dopou̯nilən] prid. (ȋ) ki kaj dopolni, dopolnjuje: dopolnilno gnojenje z umetnimi gnojili;
dopolnilno krmljenje čebel / sprejeli so nekaj dopolnilnih predlogov k osnutku statuta; dopolnilni predpisi; dopolnilna sredstva za financiranje družbenih služb / učencem je bila potrebna dopolnilna razlaga; dopolnilno vprašanje pri zaslišanju / dopolnilna dejavnost podjetja dejavnost, ki jo podjetje opravlja poleg osnovne; dopolnilno izobraževanje
♦ agr. dopolnilni posevek posevek, s katerim se izkoristi obdelovalna površina v času med glavnimi posevki; fiz. dopolnilni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. dopolnilna piramida piramida, ki dopolnjuje prisekano piramido do popolne piramide; šol. dopolnilni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dosévek -vka m (ẹ̑) agr. dopolnilni posevek, stranski posevek: jesenski, spomladanski dosevek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dosévek -vka m (ẹ̑) kmet. dopolnilni posevek, stranski posevek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
dosévek -vka m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza] 1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek 1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi. ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
lésa -e ž (ẹ́) 1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji: stara lesa škriplje;
odpreti, odriniti leso;
zapri leso za seboj, da ne bodo krave ušle / iti skozi leso 2. priprava za sušenje sadja, zrnja, navadno pletena: potegniti leso iz sušilnice;
razgrniti hruške na leso;
polne lese bučnic, krhljev / sušilna lesa 3. plot, ograja, navadno spletena iz šibja, protja: napraviti okrog staje leso;
ograditi pašnik z leso
♦ agr. zasenčiti posevek v drevesnici z leso s steno, spleteno iz šibja, protja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
medvŕsten -tna -o (ȓ)medvŕstni -a -o (ȓ) ~ posevek; ~a razdaljamedvŕstnost -i ž, pojm. (ȓ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
níkniti2 -em dov. (í ȋ) star. vzkaliti, vzkliti: posevek nikne / tedaj je niknilo več organizacij nastalo, se pojavilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posétev -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posèv -éva m (ȅ ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev;
posev je pozebel / zimski posev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posevčni [posẹ̑včni]
(posevčen) pridevniknarejen iz zadnje, najslabše moke
PRIMERJAJ: posevek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posévek -vka m (ẹ̑) kar je posejano: posevek je pozebel;
škropiti, zalivati posevke / njiva za deset mernikov posevka / jari, zimski posevki
♦ agr. dopolnilni posevek; glavni posevek ki zajema eno od gospodarsko najvažnejših rastlin; stranski posevek ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; strniščni posevek ki ga sejemo na strnišče; varovalni posevek ki varuje podsevek; vmesni posevek ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posévek -vka m (ẹ̑) škropiti ~; snov. deset mernikov ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posévek -vka
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024
posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posevek [posẹ̑vǝk]
samostalnik moškega spolazadnja, najslabša moka
PRIMERJAJ: posevčni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
posevnik [posẹ̑vnik]
samostalnik moškega spolakruh iz zadnje, najslabše moke
PRIMERJAJ: posevek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prepulíti in prepúliti -im dov. (ī ú) s puljenjem narediti, da rastline rastejo v večjih medsebojnih presledkih: prepuliti korenje, peso, posevek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prezímen -mna -o (ȋ)prezímni -a -o (ȋ) ~ posevekprezímnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
prosnica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
sèjanje -a s 1. sejanje, setev: niti ſzo nej pazili na vrejmen ſzejjanya KM 1790, 92; je gori zourao, ali na ménſe brázde k-ſzeijanyi KM 1790, 66; szo razodisli, ka naj szehanye oprávio AI 1875, kaz. br. 2; I prigoudilo ſze je vu ſzejjanyi KŠ 1771, 111; Vnogih ráj csákajo szejanyom AI 1875, kaz. br. 8; pren. To têla pokápanye Je na 'zitek ſzéjanye BRM 1823, 77 2. posevek: Ništeri silje, duhan ino drüga sejanya pôvajo BJ 1886, 22; Tak naſe lejpo ſzejjanye Vlago dobi BKM 1789, 52; Blagoſzlovi Naſa polá ſzejjanye BKM 1789, 169
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
sejáti1 sẹ̑jem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
séjtva tudi sétva -e ž 1. setev: da bi ſou on po ſzejtvi KŠ 1771, 182; ſou je Jezus vSzobotto po ſzitváj KŠ 1771, 37 2. posevek: tákse ſzo tráva, i ſzejtva KM 1790, 50; teda sze mláda szêtva lepó zeleni KAJ 1870, 119; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 8; i povnou'za ſzejtvo vaſo KŠ 1771, 544; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skódo AI 1875, kaz. br. 8; ino serne vö zlôga na sejtva hodijo BJ 1886, 31
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
sétvica -e ž posevek: Blagoſzlovi goricze, I te polſzke Szêtvicze BRM 1823, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
stránski -a -o prid. (á) 1. ki je na strani, ob strani: zasuti vse stranske jaške;
stranski sedež;
osrednji in stranski / stranski oltarji; stranski prostori; stranski vhod // ki kaj od strani omejuje: stranska deska, stena / stranski del telesa // prihajajoč od strani, s strani: stranska svetloba / stranski pogled od strani2. ki po pomembnosti ni na prvem mestu: vlak je zapeljal na stranski tir;
stranska cesta, ulica / stranski igralec igralec, ki igra stransko vlogo; igrati same stranske vloge / stranska (sorodstvena) linija osebe, ki po rojstvu izhajajo od skupnega prednika3. ki ni v nujni, pomembni zvezi z glavno dejavnostjo: ob tem so se pojavila zanimiva stranska vprašanja / stranski zaslužek // ki nastane v zvezi z delovanjem in ni cilj delovanja: zlato pridobivajo kot stranski proizvod bakra / nezaželeni stranski učinki zdravljenja
● ekspr. zaiti na stranska pota ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. postaviti koga na stranski tir odvzeti mu vodilno vlogo, mesto
♦ agr. stranski posevek posevek, ki je gospodarsko manj važen in dopolnjuje kolobar; bot. stranski poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej; stranske korenine korenine, ki rastejo iz glavne korenine; gled. stranski oder oder, ki je na desni ali levi strani glavnega odra za menjavanje že pripravljenih prizorišč; pravn. sorodnik v stranski črti sorodnik glede na osebo, s katero imata skupnega neposrednega ali posrednega prednika; šport. stranski sodnik pri nogometu vsak od obeh sodnikov ob vzdolžni črti igrišča, ki opozarja glavnega sodnika na prekrške v avtu, ofsajdu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
strníščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strnišče: gnojiti, preorati strniščno njivo / strniščna paša paša na strnišču
♦ agr. strniščni posevek posevek, ki ga sejemo na strnišče; strniščna ajda, repa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
strníščen -čna -o (ȋ)strníščni -a -o (ȋ) ~ posevek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
strníščnica -e ž (ȋ) 1. agr. detelja, posejana v mlad posevek žita: strniščnica lepo uspeva 2. nav. mn., bot. lističaste gobe z obročkom na betu, ki rastejo po strniščih, gnojenih njivah, Strophariaceae: nabirati strniščnice / zelenkasta strniščnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
varoválen -lna -o prid. (ȃ) ki varuje, ščiti: varovalni nasip proti vetru;
varovalni pas ob cesti, gozdu / varovalna čelada, obleka; varovalna mreža; pri plezanju je bil privezan na varovalno vrv / varovalni ukrepi / varovalna plast sluzi; varovalna snov / varovalna krema zaščitna krema / varovalna dieta za srce; varovalna prehrana; varovalno živilo / varovalno cepljenje zaščitno cepljenje
♦ agr. varovalni posevek posevek, ki varuje podsevek; elektr. varovalni vložek vložek varovalke, v katerem je taljivi element varovalke obdan z izolirnim plaščem; gozd. varovalni gozd gozd, ki varuje zemljišče pred erozijo; med. varovalna maska zaščitna maska; teh. varovalna podložka varnostna podložka; zool. varovalna barva barva, ki se ujema z barvo okolice; žel. varovalni vagon vagon med lokomotivo in prvim potniškim vagonom ali med lokomotivo in vagonom z vnetljivim, nevarnim blagom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
vmésen -sna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je, leži vmes: vmesne črte;
vmesne pregrade;
tanke vmesne stene / izstopiti na vmesni postaji 2. ki je, traja med dvema časovnima točkama: vmesno obdobje 3. ki traja, poteka med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vmesni postanki;
vmesne otoplitve, razjasnitve 4. ki je glede na mogoči razpon med spodnjo in zgornjo mejo: vmesne številke konfekcije / vmesna velikost / vmesni barvni ton
● vmesni izdelki izdelki, namenjeni za nadaljnjo predelavo
♦ agr. vmesni posevek posevek, ki je sejan obenem z glavnim posevkom in zori hkrati z njim; vmesni sadež rastline iste vrste, ki se posadijo med osnovno kulturo; avt. vmesni plin plin, ki se dodaja med prestavljanjem; biol. vmesni gostitelj organizem, v katerem preživi zajedavec določeno razvojno fazo; bot. vmesna rast rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; grad. vmesna lega tram ostrešja, ki drži, nosi srednji del škarnikov; jezikosl. vmesni stavek stavek v drugem stavku, s katerim je skladenjsko povezan; navt. vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah; pal. vmesni člen okamnina, ki povezuje evolucijsko manj popolne organizme z evolucijsko popolnejšimi; strojn. vmesni zobnik zobnik med gonilnim in gnanim zobnikom, ki ohranja enako smer vrtenja gonilne in gnane gredi; šah. vmesna poteza nepričakovana poteza, s katero igralec spremeni predvideni potek igre; šol. vmesna ocena; šport. vmesni čas rezultat pri hitrostnem športu, merjen na določenem mestu med potekom tekmovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.