elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ) - 1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
- 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo - 3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
- 4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (pozitivni ali negativni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
elementárno prisl.: čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
prábíten -tna -o prid. (ȃ-ī) knjiž. prvoten, osnoven: prevzel me je prabiten občutek povezanosti z materijo / spomeniki človekove prabitne tvornosti // prvinski, neponarejen: bolečina se s prabitno močjo oglaša v meni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
prástráh -ú in -a m (ȃ-ȃ) knjiž. naravni, prvinski strah: hotel je v sebi zatreti nenavaden prastrah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
prvínski -a -o prid. (ȋ) - 1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski
- 2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše
prvínsko prisl.: prvinsko zdrav smisel za stvarnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.
prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í ī) knjiž. - 1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev
♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala - 2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 29. 5. 2024.