a2 [poudarjeno à] prir. vez.
1. pa, toda, vendar: To so besede, ~ ne dejanja; Tipal je po temni veži, ~ vrat ni našel; To lahko ugotovi zdravnik, ~ še ta težko
2. ampak: ~ vrnimo se k stvari
ad hóc2 [hok] namer. prisl. zv. (ọ̑) lat. cit. posebej za ta primer, v ta namen: ~ ~ imenovana komisija
ahà in ahá razpolož. medm. (ȁ; ȃ) ~, že vidim; ~, taka je ta stvar
Áheron -a tudi Áheron -ta m, zem. i. (ȃ; ȃ) |grška bajeslovna reka|
akcidentálen -lna -o (ȃ) izobr. nebistven, stranski: Ta lastnost je ~a
akcidentálni -a -o (ȃ) ~i znaki bolezni
akcidentálnost -i ž, pojm. (ȃ) izobr. nebistvenost
akrabòlt in akrabólt razpolož. medm. (ȍ; ọ̑) kletv. ~, ta pa zna
áktiven -vna -o (ȃ) jezikosl. tvoren: Ta oblika je ~a
áktivni -a -o (ȃ) ~ način
áktivnost -i ž, pojm. (ȃ) jezikosl. tvornost
akumulatíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) Ta industrijska panoga je ~a
akumulatívni -a -o (ȋ) ~a sposobnost gospodarstva
akumulatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Áldo -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Áldov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
alohtón -a -o (ọ̑) tuj, priseljen: Ta vrsta je ~a
alohtóni -a -o (ọ̑) ~e rastlinske vrste
alohtónost -i ž, pojm. (ọ̑)
antidepresívno nač. prisl. (ȋ) Ta čaj deluje ~ protidepresivno
apokrífen -fna -o (ȋ) Ta dokument je ~ |nepristen, ponarejen|
apokrífni -a -o (ȋ) ~ evangelij
apokrífnost -i ž, pojm. (ȋ)
áte -ta m, člov. (á; ȃ) pokr. oče
azbésten -tna -o (ẹ̑) Ta izdelek je ~
azbéstni -a -o (ẹ̑) ~a cev
azbéstnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
bakelíten -tna -o (ȋ) Ta gumb je ~
bakelítni -a -o (ȋ) ~ ročaj
bakelítnost -i ž, pojm. (ȋ)
bakréno-apnén -a -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ́; ẹ́/ẹ̑-ẹ̑) Ta mešanica je ~a
bakréno-apnéni -a -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ́; ẹ́/ẹ̑-ẹ̑) ~a brozga
barába -e ž, člov. (ȃ) slabš. |ničvreden, malovreden človek|: Ta ~ me je ogoljufal(a)
bázen2 -zna -o (ȃ) Ta raztopina je ~a (lužnata)
bázni -a -o (ȃ) ~ del spojine
béden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ kajžar; slabš. ta ~i lažnivec |zaničevanja vredni|; poud. ~a plača |zelo nizka|
bédnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ življenja; redk. živeti v ~i v bedi
béljen -a -o (ẹ́) Ta volna je ~a
béljeni -a -o (ẹ́) ~ papir
béljenost -i ž, pojm. (ẹ́)
benígen -gna -o (ȋ) Ta bula je ~a nenevarna, neškodljiva
benígni -a -o (ȋ) ~ tumor
benígnost -i ž, pojm. (ȋ) nenevarnost, neškodljivost
Bénko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ẹ́)
Bénkovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
Bénkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
Béno -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ̑)
Bénov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
bíksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bíksanje (í) neknj. ljud. ~ parket loščiti
bíksati ga -am ga (í) neknj. ljud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a
bímbo -a, °-ta m, člov. (ȋ) šalj. |omejen, neroden človek|
bímbov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Bíne -ta m, oseb. i. (ȋ)
blázniti -im in blazníti -ím nedov. -i -ite in blázni -íte, -èč -éča; -il -ila in -íl -íla, -it in -ít, bláznjen -a in blaznjèn -êna; bláznjenje in blaznjênje; (-it in -ít/-ìt) (á ȃ; í/ȋ í) poud. koga Ta misel ga ~i |spravlja v zmedenost, zmoto|
blízek -zka -o; blížji -a -e (í; í) neobč. komu/čemu Ta človek mi je ~ čustveno, duhovno soroden
blížji -a -e (ȋ) izbrati ~ cilj; bližji komu/čemu biti ~ materi kot očetu
nàjblížji -ega in nájblížji -ega m, člov. (ȁí; ȃí) izdati svoje ~e
blížjost -i ž, pojm. (ȋ)
blízkost -i ž, pojm. (í) neobč. čustvena, duhovna sorodnost
blízu2 povdk. (í) Pomlad je ~; blizu komu/čemu biti ~ očetu; biti ~ resnici; Ta dva sta si ~
bódi — bódi prir. loč. dvodelni vez. (ọ́ — ọ́) star. ali — ali: Ta poročila so ~ resnična ~ zlagana
bóg1 -á m, člov. -u -á -u -om; -ôva/-á -ôv; -ôvi -ôv v zvezi hvala bogú (ọ̑ ȃ; v zvezi ȗ) verovati v ~a; ~ sonca; poud.: biti ~ v družini |imeti veliko veljavo|; prizor za ~ove |imeniten, čudovit|
bogínja -e ž, člov. (í) ~ sreče; poud. Ta ženska je njegova ~ |oboževanka|; nardp. |vedeževalka|
bombážen -žna -o (ȃ) Ta prt je ~
bombážni -a -o (ȃ) ~a tkanina
bós2 bôsa -o tudi bós bôsa -ó (ọ̑ ó ó; ọ̑ ó ọ̑) biti, hoditi ~; poud. Ta trditev je ~a |neutemeljena, neresnična|
bôsost -i ž, pojm. (ó)
bôsa povdk. (ó) poud. Ta je pa ~ |To ni res|
Bótha -e in Bótha -a [ta] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |južnoafriški politik|
Bóthov -a -o (ọ̑), ●Bóthin -a -o (ọ̑)
Bóžo -a, °-ta m z -em oseb. i. (ọ̑)
Bóža -e ž, oseb. i. (ọ̑)
Bóžev -a -o, °-tov -a -o (ọ̑)
Bráčko -a, °-ta m, oseb. i., psp (á)
Bráčkovka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Bráčkov -a -o, °-tov -a -o (á)
Bráne -ta m, oseb. i. (ȃ)
Bránko -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Bránka -e ž, oseb. i. (ȃ)
Bránkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
Brátko -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ) |slovenski publicist|
Brátkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
bratomóren -rna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) poud. Ta vojna je ~a |med pripadniki istega naroda|
bratomórni -a -o (ọ́) ~o dejanje
bratomórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Bréčko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ẹ̑)
Bréčkovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
Bréčkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
brezosébno nač. prisl. (ẹ̑) Ta glagolska oblika je rabljena ~
brezšíven -vna -o (ȋ) Ta cev ni ~a
brezšívni -a -o (ȋ) kovin. ~a cev
brezšívnost -i ž, pojm. (ȋ)
Brúno -a, °-ta m, oseb. i. (ȗ)
Brúnov -a -o, °-tov -a -o (ȗ)
búčko -a, °-ta m, člov. (ȗ) ljubk. |deček|
búčkov -a -o, °-tov -a -o (ȗ) ljubk.
celulójden -dna -o (ọ̑) Ta ročaj je ~
celulójdni -a -o (ọ̑) ~ trak
celulózen -zna -o (ọ̑) Ta vlakna so ~a
celulózni -a -o (ọ̑) ~ les
celulóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
Cêne -ta m, oseb. i. (ȇ)
cerkvén -a -o (ẹ̑) Ta gozd je ~
cerkvéni -a -o (ẹ̑) ~ stolp, zvon; ~a zapoved
cerkvénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
cigánče -ta s, člov. (ȃ) slabš. |ciganski otrok|
cíkati -am nedov. -ajóč, -áje; cíkanje (í ȋ)
1. knj. pog. na koga/kaj Na koga pravzaprav ~ate namigujete; Ta barva ~a ~ modro |je podobna|; poud. Menda ~a ~ sosedovo mlajšo hčer |si prizadeva za njeno naklonjenost|
2. Vino ~a |se kvari|
cirkumflektíran -a -o (ȋ) jezikosl. Ta samoglasnik je ~
cirkumflektírani -a -o (ȋ) ~ samoglasnik
cirkumflektíranost -i ž, pojm. (ȋ) jezikosl.
Cómte -ta [kont] m, oseb. i. (ọ̑) |francoski filozof|
crkljáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; crkljánje; (-àt) (á ȃ) neknj. pog. koga ~ otroke ljubkovati, razvajati; ~ otročička v naročju pestovati, ljubkovati
crkljáti se -ám se (á ȃ) neknj. pog. Ta otrok se rad ~a pestuje, ljubkuje
cvétka -e ž (ẹ̑) manjš. jesenska ~; olepš. v govoru uporabiti kako ~o |neprimerno besedo|; člov., poud. uživati naklonjenost nežne ~e |dekleta|; iron. Ta ti je ~ |lahkomiselno dekle|
Cvétko1 -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ́) ~ Novak
Cvétka -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Cvétkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
Cvétko2 -a, °-ta m, oseb. i., psp (ẹ́) |slovenski glasbeni zgodovinar|
Cvétkovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
Cvétkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
Cvéto -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ́)
Cvéta -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Cvétov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
čadè -éta in čáde -ta m živ. (ȅ ẹ́; ȃ) pokr. (črnkast) vol
čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|
čénča -e ž (ẹ̑) slabš. raznašati ~e |izmišljotine|; člov., slabš. Ta ~ bo vse izklepetal(a) |klepetav človek|
čígar kóli -- ~ -- ~ tudi čígarkóli -- -- ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ȋ ọ̑) ~ ~ je ta avto, parkiran je na prepovedanem mestu
čigáv1 -a -o vpraš. svoj. zaim. (á) ~a slika je to?; ~a je ta slika?; Ne uganem, ~ glas je to; ~ pa si, fantek? |Kako ti je ime?|
čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
človéče -ta s, člov. (ẹ́; ȇ) slabš. |človek|
čŕnko -a, °-ta m živ. (ŕ) ljubk. |črn konj|; člov., poud. |črnec|
čvéka -e tudi čvêka -e ž (ẹ́; é; ȇ) slabš. pripovedovati ~e |izmišljotine|; člov., slabš. Ta ~ bo vse izklepetal(a) |nespametno govoreč človek|
Dájnko -a, °-ta m, oseb. i. (á) |slovenski slovničar in pisatelj|
Dájnkov -a -o, °-tov -a -o (á)
Dáne -ta m, oseb. i. (ȃ)
dánes [nə] čas. prisl. (á) ~ je njegov god; ~ popoldne; Pridi ~ teden čez sedem dni; Ognjišča so ~ že redka zdaj; star. Še ~ ta dan se ga spominjajo še zmeraj; za ~
dánes -- [nə] m, pojm. (á) Prepad med takrat in ~ se povečuje; Služba od ~ do jutri nezanesljiva
Danílo1 -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ) ~ Novak
Daníla -e ž, oseb. i. (ȋ)
Danílov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Dáre -ta m, oseb. i. (ȃ)
Dárko -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Dárka -e ž, oseb. i. (ȃ)
Dárkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
debelínko -a, °-ta m, člov. (ȋ) šalj. |debel človek|
debelínkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ) šalj.
debélko -a, °-ta [u̯k] m, člov. (ẹ̑) šalj. |debel človek|
debélkov -a -o, °-tov -a -o [u̯k] (ẹ̑) šalj.
debelúško -a, °-ta m, člov. (ȗ) ljubk. |otrok|
debelúškov -a -o, °-tov -a -o (ȗ) ljubk.
déčko -a, °-ta m, člov. (ẹ̑) poud.: |deček|; To ti je ~ |postaven moški|
déčkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑) poud.
déden -dna -o (ẹ́; ẹ̑) Ta lastnost je ~a
dédni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ zakup; ~o pravo
dédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
degeneríran -a -o; bolj ~ (ȋ) (izrojen): ~ organ; Ta rastlinska vrsta je ~a
degeneríranost -i ž, pojm. (ȋ) (izrojenost)
délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi
déte -ta s, člov. (ẹ́) ljubk. |otrok|
diafán -a -o [ija] (ȃ) izobr. prosojen: Ta snov je ~a
diafánost -i [ija] ž, pojm. (ȃ) izobr. prosojnost
diamánten -tna -o [ija] (ȃ) Ta okrasek je ~
diamántni -a -o [ija] (ȃ) ~ prstan
diamántnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
dimórfen -fna -o (ọ̑) biol., min. dvoličen: Ta snov je ~a
dimórfni -a -o (ọ̑) ~e rudnine
dimórfnost -i ž, pojm. (ọ̑) biol., min. dvoličnost
dioríten -tna -o (ȋ) Ta steber je ~
diploíden -dna -o (ȋ) Ta organizem je ~ |z dvojnim številom kromosomov|
diploídni -a -o (ȋ) ~e celice
disciplína -e ž, pojm. (ȋ) vzpostaviti ~o; šol. žarg. Ta profesor nima ~e |miru, reda|; števn. znanstvena ~ |panoga, področje|; športne ~e |panoge|
divjáčina -e tudi divjačína -e ž, skup. (á; ȃ; í) loviti ~o; snov. pripraviti ~o; števn. Večkrat ujame kako ~o |divjo žival|; člov., poud. Ta ~ mu je povzročil(a) veliko težav |človek, ki se težko obvladuje|
dóber dôbra -o; bóljši -a -e (ọ́ ó ó; ọ̑) ~ človek; biti ~; knj. pog.: Še vedno nisem ~ zdrav; S tobakom sem ~ za pol leta založen, preskrbljen; ~ si, da si upaš pogumen; dober za koga/kaj Mleko je ~o ~ otroke; Ta obleka ni ~a ~ v šolo; dober proti čemu Čaj je ~ ~ prehladu; dober z/s kom/čim Bodi ~ z njim prizanesljiv, usmiljen
bóljši -a -e (ọ̑) kupovati samo izdelke ~e kakovosti; šalj. njegova ~a polovica |žena|
nàjbóljši -a -e in nájbóljši -a -e (ȁọ̑; ȃọ̑) ~e želje za rojstni dan; poud. Tega pri ~i volji ne morem storiti |kljub veliki pripravljenosti|
dôbri -ega m, člov. (ó) veseliti se ~ih
bóljši -ega m, člov. (ọ̑) nagraditi ~ega
nàjbóljši -ega in nájbóljši -ega m, člov. (ȁọ̑; ȃọ̑) izročiti nagrado ~emu
dôbra -e ž, rod. mn. -ih (ó) poud. povedati nekaj ~ih |šal|
dôbro -ega s, pojm. (ó) ~ega ni nikoli dovolj
bóljše -ega s, pojm. (ọ̑) želeti komu kaj ~ega
nàjbóljše -ega in nájbóljše -ega s, pojm. (ȁọ̑; ȃọ̑) želeti komu vse ~; snov., poud. natočiti komu ~ega |najboljše vino|
do dôbrega mer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ se odpočiti popolnoma
dôbrost -i in dobróst -i ž, pojm. (ó; ọ̑) zastar. dobrota
dobeséden -dna -o (ẹ̑) Ta prepis ni ~
dobesédni -a -o (ẹ̑) ~ navedek; ~ prevod |kalk|
dobesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
dôbra povdk. (ó) poud. Ta je pa ~ |Česa takega nisem pričakoval|
dobríti -ím nedov. dôbri -íte, -èč -éča; -íl -íla; dobrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) star. ugajati, prijati: komu Ta hrana mu ~i; brezos. Naredi, kakor ti bo dobrilo
dôbro2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam
dolgoníten -tna -o [u̯g] (ȋ í í; ȋ) Ta vlakna so ~a
dolgonítnost -i [u̯g] ž, pojm. (í; ȋ)
dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč
domèt -éta m, pojm. (ȅ é) biti v ~u rakete; publ. Ta film je njegov najvišji ~ dosežek, uspeh
dosmŕten -tna -o (ȓ) Ta pravica je ~a
dosmŕtni -a -o (ȓ) ~ član društva
dosmŕtnost -i ž, pojm. (ȓ)
dotíčni -a -o (ȋ) urad. ta, tisti: ~ spis
dotíčni -ega m, člov. (ȋ) poklicati ~ega
dotíčnik -a m, člov. (ȋ) urad. ta človek, tisti človek
dotíčnica -e ž, člov. (ȋ) urad.
dotíčničin -a -o (ȋ) urad.
drág2 -a -o; drážji -a -e (ȃ á á; ȃ) komu/čemu Ta človek mi je zelo ~; vznes. ~ mojemu srcu
drági -a -o (á; v nagovoru ȃ) ~ kamen
drági -ega m, člov. (ȃ) spomin na ~ega
drága -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) misliti na ~o
drágost -i ž, pojm. (á)
Drágo -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Drága -e ž, oseb. i. (ȃ)
Drágov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
dragúlj -a m z -em (ú; ȗ) prstan z ~i; poud. Ta človek je pravi ~ |dober, plemenit|
drobíž -a m z -em skup. (í) plačati z ~em; poud.: stati precej ~a |denarja|; Ta jabolka so sam ~ |so drobna|; člov., poud. vaški ~ |otroci|
drúge -- -- drug. svoj. zaim. ed. ž. (ȗ) redk. Ta ruta bo ~, ne Anina
drúgega -- -- drug. svoj. zaim. ed. m. (ȗ) redk. Ta bo pa ~, ne tvoja
drúžben -a -o (ȗ) Ta gozd je ~
drúžbeni -a -o (ȗ) ~ razred; ~o bitje
drúžbenost -i ž, pojm. (ȗ)
držáven -vna -o (á) Ta gozd je ~
držávni -a -o (á) ~ praznik; ~a meja
držávnost -i ž, pojm. (á)
dušíčnat -a -o (ȋ) Ta snov je ~a
dušíčnati -a -o (ȋ) ~a umetna gnojila; ~e bakterije dušikove bakterije
Dúško -a, °-ta m, oseb. i. (ȗ)
Dúška -e ž, oseb. i. (ȗ)
Dúškov -a -o, °-tov -a -o (ȗ)
dvódélen -lna -o (ọ̑ẹ̑) Ta omara je ~a
dvódélni -a -o (ọ̑ẹ̑) jezikosl.: ~ veznik; ~o priredje
dvódélnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
dvólíčen -čna -o (ọ̑í; ọ̑ȋ) biol., min. Ta snov je ~a
dvólíčni -a -o (ọ̑í; ọ̑ȋ) ~e rudnine
dvólíčnost -i ž, pojm. (ọ̑í; ọ̑ȋ) biol., min.
dvóvalénten -tna -o (ọ̑ẹ̑) Ta kemijski element je ~
dvóvaléntni -a -o (ọ̑ẹ̑) kem. ~ element; jezikosl. ~ glagol
dvóvaléntnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
Édo -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ̑)
Éda -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Édov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
èh razpolož. medm. (ȅ) ~, bo že kako; ~, kaj bo ta
eksistírati -am nedov. -ajóč; eksistíranje (ȋ) biti, obstajati: ~ajo še drugi svetovi; poud.: težko ~ |živeti, shajati|; Ta problem zanj sploh ne ~a |ga ne pozna, prizna|
ekskluzívno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) publ. ~ za ta časopis (posebej, samo)
eksplozíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) Ta plin je ~; poud.: ~ udarec |močen, silovit|; biti preveč ~ |razburljiv|
eksplozívni -a -o (ȋ) ~e snovi
eksplozívnost -i ž, pojm. (ȋ)
enodnévnica -e ž (ẹ̑) roj enodnevnic; poud. Ta popevka je muha ~ |kratkotrajne vrednosti|
ênopósteljen -jna -o (é/ȇọ̑) Ta soba ni ~a
ênopósteljni -a -o (é/ȇọ̑) ~a soba
ênopósteljnost -i ž, pojm. (é/ȇọ̑)
etêričen -čna -o; bolj ~ (é) Ta obleka jo dela zelo ~o poduhovljeno, nežno
etêrični -a -o (é) ~o olje
etêričnost -i ž, pojm. (é)
evfemístičen -čna -o; bolj ~ (í) olepševalen, omiljevalen: Ta izraz je ~
evfemístičnost -i ž, pojm. (í) olepševalnost, omiljevalnost
evolutíven -vna -o (ȋ) neobč. razvojen: Ta proces je ~
evolutívni -a -o (ȋ) ~ program razvojni program
evolutívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. razvojnost
fajánčen -čna -o (ȃ) fajansen: Ta obloga je ~a
fajánčni -a -o (ȃ) ~a posoda
fajánčnost -i ž, pojm. (ȃ) fajansnost
fajánsen -sna -o (ȃ) Ta krožnik je ~
fajánsni -a -o (ȃ) ~ izdelek
fajánsnost -i ž, pojm. (ȃ)
fakultatíven -vna -o (ȋ) neobvezen, izbiren: Ta predavanja so ~a
fakultatívni -a -o (ȋ) ~ učni predmet
fakultatívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobveznost, izbirnost
falzificíran -a -o (ȋ) Ta denar je ~ ponarejen
falzificíranost -i ž, pojm. (ȋ) ponarejenost
fáren -rna -o (ȃ) Ta travnik je ~ župnijski
fárni -a -o (ȃ) ~a cerkev
Fícko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ȋ)
Fíckovka -e ž, oseb. i. (ȋ) ljud.
Fíckov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
fíčko -a, °-ta m, tudi živ. (ȋ) knj. pog. |avtomobil znamke Fiat|
fíčo -a, °-ta m, tudi živ. (ȋ) knj. pog. |avtomobil znamke Fiat|
financírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; financíranje (ȋ) kaj ~ bolnišnico
financírati se -am se (ȋ) |denarno se vzdrževati|: Ta ustanova se ~a sama
fíno2 povdk. (ȋ) ~, vsi smo za ta predlog
flanélast -a -o (ẹ̑) Ta rjuha je ~a
flanélasti -a -o (ẹ̑) ~a srajca
fluorescénčen -čna -o (ẹ̑) Ta snov je ~a
fluorescénčni -a -o (ẹ̑) ~a svetloba
fluorescénčnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
fotokrómen -mna -o (ọ̑) Ta material je ~
fotokrómni -a -o (ọ̑) ~o steklo
fotokrómnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Fránko -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Fránkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
frés -- --; bolj ~ (ẹ̑) svetlorožnat: Ta jopica je ~
funkcionálen -lna -o [ijo]; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Ta prostor ni ~ |primeren, dober|
funkcionálni -a -o [ijo] (ȃ) mat. ~a analiza
funkcionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
generálen -lna -o (ȃ) Ta pojav je ~ splošen
generálni -a -o (ȃ) glasb. ~ bas; ~ direktor glavni direktor; ~a stavka splošna stavka; poud. ~o čiščenje stanovanja |glavno, vsestransko čiščenje|
generálni -ega m, člov. (ȃ) prakt.sp. govoriti z ~im z generalnim direktorjem
generálna -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) avt. žarg. dati avto v ~o v generalno popravilo
generálnost -i ž, pojm. (ȃ)
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
glédano povdk. (ȇ) Hiša je na levi strani ulice, ~ od postaje; publ. Strogo ~, je bil ta ukrep nepotreben
globálen -lna -o (ȃ) ~ pogled na svet celosten; publ. Ta program je samo ~ okviren, splošen
globálni -a -o (ȃ) ~a metoda pri pouku branja celostna metoda
globálnost -i ž, pojm. (ȃ)
glódati -am tudi glódati glójem tudi glôdati -am nedov. glódaj -te tudi glóji -te tudi glôdaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; glódal -a tudi glôdal -a tudi -ála, glódat tudi glôdat, glódan -a tudi glôdan -a; glódanje tudi glôdanje; (glódat tudi glôdat) (ọ́; ọ́; ó) koga/kaj ~ kost; poud.: ~a ga skrivna bolezen |izčrpava|; Vsi sosedje ~ajo ta dogodek |govorijo o njem|; brezos. V srcu jih ~a
góditi -im nedov. -èč -éča; gódenje (ọ́; ọ̑) neobč. prijati, dobro deti: komu/čemu Ta barva ~i očem; Toplota mu ~i; ~i mu, da ga ljudje ubogajo
Gójko -a, °-ta m, oseb. i. (ọ̑)
Gójkov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑)
gotôvo1 nač. prisl. (ó) Glas mu je zvenel ~ in mirno; Na ta način se da najbolj ~ odkriti resnico
govnáč -a m z -em živ. (á) |hrošč|; člov., nizk. Le kaj si domišlja ta ~ |neprijeten, zoprn človek|
govnáčev -a -o (á)
gramátičen -čna -o (á) slovničen: Ta napaka je ~a
gramátični -a -o (á) ~a pravila
gramátičnost -i ž, pojm. (á) slovničnost
gramatikálen -lna -o (ȃ) slovničen: Ta napaka je ~a
gramatikálni -a -o (ȃ) ~a pravila
gramatikálnost -i ž, pojm. (ȃ) slovničnost
graníten -tna -o (ȋ) Ta skala je ~a
granítni -a -o (ȋ) ~e kocke
granítnost -i ž, pojm. (ȋ)
grdôba -e ž, pojm. (ó) star.: grdost, grdota; malovrednost, pokvarjenost; člov., slabš. Ta ~ se je celo noč potepal(a) |malovreden človek|
gumén -a -o (ẹ̑) Ta izdelek je ~
guméni -a -o (ẹ̑) ~ kabel
guménost -i ž, pojm. (ẹ̑)
gumíran -a -o (ȋ) Ta tkanina je ~a
gumírani -a -o (ȋ) ~ trak
gumíranost -i ž, pojm. (ȋ)
Gvído -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Gvídov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
herétičen -čna -o (ẹ́) krivoverski: Ta nauk je ~
herétični -a -o (ẹ́) ~a sekta
herétičnost -i ž, pojm. (ẹ́) krivovernost
hidrofílen -lna -o (ȋ) kem. Ta snov je ~a
hidrofílni -a -o (ȋ) ~a gaza; ~a rastlina vodoljubna rastlina
hidrofílnost -i ž, pojm. (ȋ)
higiénski -a -o [ije] (ẹ̑) ~i predpisi; Ta voda ni ~a higienična
higroskópen -pna -o (ọ̑) fiz. Ta snov je ~a
higroskópnost -i ž, pojm. (ọ̑) fiz.
Hínko -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Hínkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
hlód -a m (ọ̑) tesati trame iz ~ov; hrastov ~; člov., slabš. Ta ~ neotesani je vse prevrnil |neroden, okoren človek|
hohò razpolož. medm. (ȍ) ~, ta je pa dobra; Ali smo te, ~
horizontálen -lna -o (ȃ) vodoraven: Ta črta ni ~a
horizontálni -a -o (ȃ) ~ položaj
horizontálnost -i ž, pojm. (ȃ) vodoravnost
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
hudôba -e ž, pojm. (ó) star. hudobija, hudobnost: lagati iz ~e; člov., poud. Ta ~ je kar naprej nagajal(a) |hudobni človek|; kletv. Ti ~ ti; olepš. |hudič|
idiokromátičen -čna -o [ijo] (á) min. Ta kristal je ~
idiokromátični -a -o [ijo] (á) ~ kristal
idiomórfen -fna -o [ijo] (ọ̑) min. Ta kristal je ~
idiomórfni -a -o [ijo] (ọ̑) ~ kristal
igráčkar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. Ta otrok je velik ~ |se rad igra|
igráčkarjev -a -o (ȃ) poud.
ìlegitímen -mna -o (ȉȋ) neobč. Ta ukrep je ~ nezakonit
ìlegitímni -a -o (ȉȋ) ~ otrok nezakonski
ìlegitímnost -i ž, pojm. (ȉȋ) neobč.
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
ìndefiníten -tna -o (ȉȋ) jezikosl. Ta potek je ~
ìndefinítni -a -o (ȉȋ) ~ zaimek nedoločni zaimek; ~a glagolska oblika neosebna glagolska oblika
ìndefinítnost -i ž, pojm. (ȉȋ) jezikosl.
inkarníran -a -o (ȋ) ~o božanstvo utelešeno
inkarnírani -a -o (ȋ) neobč., poud. Ta ženska je ~a zloba |poosebljena|
inkarníranost -i ž, pojm. (ȋ)
instinktíven -vna -o (ȋ) nagonski: Ta gib je pri njem že ~
instinktívni -a -o (ȋ) ~ gib
instiktívnost -i ž, pojm. (ȋ) nagonskost
interdisciplináren -rna -o (ȃ) ‹meddisciplinski›: Ta študij ni več ~
interdisciplinárni -a -o (ȃ) ~ študij
interdisciplinárnost -i ž, pojm. (ȃ) ‹meddisciplinskost›
interímen -mna -o in ínterimen -mna -o (ȋ; ȋ) izobr. začasen, prehoden: Ta ukrep je ~
interímni -a -o in ínterimni -a -o (ȋ; ȋ) ~ potni list
interímnost -i in ínterimnost -i ž, pojm. (ȋ) izobr.
internacionálen -lna -o [ijo] (ȃ) mednaroden: Ta problem je že ~
internacionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~a trgovina
internacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ) mednarodnost
íntima -e ž, pojm. (ȋ) izobr.: izpovedovati ~o osebno, čustveno doživljanje; Ta kolorit daje celoti skladno ~o domačnost
ìreverzibílen -lna -o (ȉȋ) izobr. Ta proces je ~ neobrnljiv, nepovrnljiv
ìreverzibílni -a -o (ȉȋ) fiz. ~a sprememba neobrnljiva sprememba
ìreverzibílnost -i ž, pojm. (ȉȇ)
ísti -a -o ist. vrst. zaim. (ȋ)
1. stanovati v ~em bloku; zgoditi se ~ega dne; V časopis dopisujejo vedno ~ ljudje; vrniti se po ~ poti; Cene so v letošnjem juniju za štiri odstotke višje kot v ~em mesecu lani
2. Dvojčka sta čisto °~a enaka; prodati kaj za °~o ceno enako; Čisto °~a je kot pred petimi leti taka; urad. Po potrdila prihajajte do 12h, ker ●~ih pozneje ne izdajamo jih
ísti -ega m, člov. (ȋ) Danes me nadleguje ~ kot včeraj; Policist je ustavljal voznika, vendar se ●~ zanj ni zmenil ta
ísto -ega s (ȋ) Zmeraj govori ~
Ívo -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Íva -e ž, oseb. i. (ȋ)
Ívov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
izbrbljáti -ám dov.; drugo gl. brbljati (á ȃ) poud. kaj Ta bo še kaj izbrbljal |nepremišljeno rekel, povedal|
izdáti2 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta; 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) zaleči: Ta hrana veliko ~a
izhájati -am nedov. -ajóč, -áje; izhájanje (ȃ) Časopis redno ~a; neobč. Plin je začel silovito ~ uhajati, prihajati ven; izhajati iz česa Ta literatura ~a ~ tradicije |ima osnovo, izhodišče v tradiciji|; neobč. ~ ~ kmečkega okolja izvirati; publ. ~ ~ dejstev upoštevati dejstva; izhajati z/s kom/čim Z njimi ne more ~ shajati
izkljúčen2 -čna -o (ȗ) publ. Ta umetnost je precej ~a |težko razumljiva|
izkljúčni -a -o (ȗ) publ. biti ~ nosilec česa edini; ~a pravica
izkljúčnost -i ž, pojm. (ȗ)
izkupíti in izkúpiti -im dov.; drugo gl. kupiti (í/ȋ/ú ú) redk. ~ veliko vsoto pri prodaji iztržiti, dobiti; knj. pog., poud. ~ poškodbo v pretepu |dobiti|
izkupíti jo in izkúpiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Izkupil jo je od očeta
izkupíti jih in izkúpiti jih -im jih (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti tepen|: Ta jih bo še izkupil
iznajdévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana (ẹ́) neobč. izmišljati si, izmišljevati si: kaj Ta ~a eno stvar za drugo; ~ zgodbe
izpét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) imeti ~ glas; poud. Ta melodija je že ~a |nezanimiva, neprivlačna|
izpétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
izpéti2 -pôjem dov., nam. izpèt/izpét; izpétje; drugo gl. péti (ẹ́ ó) kaj ~ melodijo, pesem; knj. pog., poud. izpeti komu kaj Ta nam bo izpel vse, kar ve |rekel, povedal|
izpéti se -pôjem se (ẹ́ ó) Pesnik se je izpel
izpodbójen -jna -o (ọ̑) Ta sklep ni ~
izpodbójni -a -o (ọ̑) ~a tožba
izpodbójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
izrájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; izrájanje (á) Ta živalska vrsta se ~a; izrajati se v kaj Ideja se ~a v doktrino
izsesáti -ám [sə in se] dov. -án -ána; izsesánje (á ȃ) kaj iz česa ~ sok iz pomaranče; ~ limono; poud. izsesati koga Delo v rudniku ji je moža izsesalo |izčrpalo, oslabilo|; Ta oderuh ga bo izsesal |izrabil, izkoristil|
izsréden -dna -o (ẹ̑) Ta obroč je ~
izsrédni -a -o (ẹ̑) grad. ~a obremenitev
izsrédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
izumréti -mrèm tudi izumréti -mŕjem, star. izumréti -mrjèm dov. izumŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Ta rodbina je že izumrla
izumŕl -a -o [-u̯] (ŕ; ȓ ŕ ŕ) poud. Ta del mesta je kakor ~ |prazen, nenaseljen|
izumŕli -a -o (ŕ) ~ jezik
izumŕlost -i ž, pojm. (ŕ)
izvírati -am nedov. -ajóč, -áje; izvíranje (í ȋ; ȋ) Voda ~a pod hribom; izvirati iz česa Ta beseda ~a ~ nemščine; Njegovi predniki ~ajo ~ Amerike |so prišli|; publ. Slika ~a ~ 17. stoletja je nastala v 17. stoletju
izvóren -rna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) Ta oblika je ~a
izvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ krak reke; ~a oblika
izvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
jádrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jádranje (ȃ) ~ po jezeru; ~ z jadralnim letalom; poud. Kam pa ~a ta človek |gre|
jágnje -ta s (á) ~ beketa; poud. On je res ~ |pohleven, ubogljiv|
Jágnje bôžje -ta -ega s, oseb. i. (á ó) ver. |Kristus|
jájce -a s (á) kurje, ptičje ~; (v) mehko kuhano ~; knj. pog. bikova ~a moda; poud. iskati dlako v ~u |biti pretirano natančen|; nizk. prodati vsa ta ~a |malovredne stvari|; mn., snov. ~a v prahu; pojm., nardp. gnilo ~ |otroška igra|
jáma -e ž (á) gnojna ~; kraška ~; teh. lužilna ~; rud. žarg. ponesrečiti se v ~i v rudniku; poud.: izkopati komu ~o |grob|; Ta obrt je zlata ~ |je dobičkonosna|
Jánko -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Jánkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
jár2 -a -o; bolj ~ (ȃ á á; ȃ) star.: ~ strup močen, hud; ~a kača razdražena, razjarjena; poud. Ta zadeva je kot povest o ~i kači |je dolgotrajna|
Jélko -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ̑)
Jélka -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Jélkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
Jénko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ẹ́) |slovenski pesnik|
Jénkovka -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
Jénkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
Jesénko -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ́) |slovenski biolog|
Jesénkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
jòk nik. člen. (ȍ) neknj. pog. nè: ~, ta ali nobeden; ~, ne damo jih
Jóže -ta m, oseb. i. (ọ̑)
Jóža -e ž, oseb. i. (ọ́)
Jóžko -a, °-ta m, oseb. i. (ọ̑)
Jóžkov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑)
júgo2 -a, °-ta m, tudi živ. (ȗ) |avtomobil|
júre -ta m, člov. (ȗ) poud. |neroden, nespameten človek|
Júre -ta m, oseb. i. (ȗ)
kajti [poudarjeno kájti] prir. vzroč. vez. Ne skrbite, ~ ta obrtnik je zelo zanesljiv
káki3 -- -- (ȃ) Ta uniforma je ~ |svetlo rumenorjava|
kakó1 vpraš. nač. prisl. zaim. (ọ́/ọ̑) ~ to govoriš; ~ je bilo v šoli? -Lepo; ~ vam kaj gre zadnje čase; Videl sem, ~ se je zvrnil na strmini; Čutil je, ~ mu nekaj leze po roki da; poud.: ~ zanimivo |izredno|; ~ se mi ta človek smili |zelo|
kákršen -šna -o ozir. kak. zaim. (ȃ)
1. ~o barvo si boš izbrala, táko boš nosila; ~ je oče, tak je sin
2. ~ že je ta otrok, rada ga imam; prakt.sp. Lahko vam dodelimo ~ega hočete pomočnika
káli člen. (á; ȃ) zastar.
1. domnev. Resnica bo ~ ta, da nas je ogoljufal menda
2. vpraš. ali ne, ali kaj: Menda spiš, ~
kamén -a -o (ẹ̑) neobč. Ta most je ~ kamnit
kaméni -a -o (ẹ̑) arheol. ~a doba
kancerogén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) zdrav. rakotvoren: Ta snov je ~a
kancerogéni -a -o (ẹ̑) ~a snov
kancerogénost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav. rakotvornost
kapitál -a m (ȃ) vlagati ~ v industrijo; zasebni ~; poud.: kopičiti ~ |denar, materialne dobrine|; duhovni ~ naroda |vrednost, vrednote|; Ta vsota je zanj pravi ~ |je zelo velika|; publ., skup. sodelovanje domačega in tujega ~a |lastnikov kapitala|
kápo -a, °-ta m, člov. (ȃ) jetniški ~ |paznik v koncentracijskem taborišču|
kápovka -e ž, člov. (ȃ)
kápov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
karcinogén -a -o; bolj ~ (ẹ̑) zdrav. rakotvoren: Ta snov je ~a
karcinogéni -a -o (ẹ̑) ~e snovi
karcinogénost -i ž, pojm. (ẹ̑) zdrav. rakotvornost
Kárlo -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Kárlov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
kídati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kídanje (í ȋ) kaj ~ gnoj; ~ sneg s ceste; ~ hlev |čistiti ga|; kidati čemu ~ prašičem
kídati ga -am ga (í ȋ) knj. pog., poud. |počenjati neumnosti, lahkomiselnosti|: Ta ga pa ~a, ta
kjér si bódi tudi kjérsibódi poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ́) Ta avtobus ne ustavlja ~ ~ ~, ampak samo na postajah kjer koli; prim. bodi2
kljúse -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́) slabš. |konj|
knjížen -žna -o (ȋ) jezikosl. Ta izraz je ~
knjížni -a -o (ȋ) ~ ovitek; jezikosl. ~ jezik
knjížnost -i ž, pojm. (ȋ)
knjížno nač. prisl. (ȋ) jezikosl. Ta izraz zveni ~
kógar kóli -- ~ -- ~ tudi kógarkóli -- -- ozir. poljubn. svoj. zaim. zv. ed. moške osebe (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je ta avto, odstraniti ga je treba
koincidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; koincidíranje (ȋ) (naključno) sovpadati, (naključno) se ujemati: z/s čim Ta dogodek časovno ~a z začetkom vojne
kolidírati -am nedov. -ajóč; kolidíranje (ȋ) neobč. z/s čim Njegovo ravnanje ~a s predpisi je v nasprotju, neskladju; Ta predavanja ~ajo z drugimi se pokrivajo
komunicírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; komunicíranje (ȋ) sporočati, sporazumevati se: ~ s kretnjami; ~ v slovenščini; komunicirati z/s kom publ. Ta film slabo ~a z gledalci |je nerazumljiv|; poud. Z njim ne ~am |ne govorim|
komunikatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) Ta človek je zelo ~ prilagodljiv, družaben; Slikar hoče biti ~ razumljiv, dojemljiv
komunikatívni -a -o (ȋ) dobro delujoč ~ sistem komunikacijski sistem
komunikatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
konvertibílen -lna -o (ȋ) fin. Ta valuta ni ~a |bančno zamenljiva|
konvertibílni -a -o (ȋ) ~ trg
konvertibílnost -i ž, pojm. (ȋ)
koreníniti -im nedov. korenínjenje (í ȋ) Ta rastlina globoko ~i; poud. Njegova dela ~ijo v domačih tleh |imajo izhodišče, izvor|
kôza -e tudi kôza -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) čreda koz; |priprava|; člov., slabš. Kakšna ~ je ta ženska |je neumna, domišljava|
krampáti -ám in krámpati -am nedov. -àj -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; -àl -ála in -al -ala, -àt in -at, -án -ána in -an -ana; krampánje in krámpanje; (-àt in -at) (á ȃ; ȃ) kaj ~ jarke; poud.: Če se ne boš učil, boš pa krampal |opravljal težja telesna dela|; ~ po cesti |nerodno, okorno hoditi|; pokr. Ta mačka ~a praska
krátek -tka -o; krájši -a -e, star. kráčji -a -e (á; ȃ; ȃ) ~ kol; Obisk je bil ~; poud. Zelo ~a bova |Hitro bova opravila, se pogovorila|
krátki -a -o (á) jezikosl. ~ samoglasnik
krátka -e ž, rod. mn. -ih (á) neknj. ljud., poud. potegniti, povleči (ta) ~o |doseči manj ugodno rešitev|
na krátko nač. prisl. zv. (á) ~ ~ postrižen
v krátkem čas. prisl. zv. (á) ~ ~ se vrniti
pred krátkim čas. prisl. zv. (á) ~ ~ kaj izvedeti
krátkost -i tudi kratkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑)
kratkovláknat -a -o (ȃ) Ta preja je ~a
kratkovláknati -a -o (ȃ) ~ bombaž
kratkovláknatost -i ž, pojm. (ȃ)
krávče -ta tudi kravčè -éta s (á; ȃ; ȅ ẹ́) slabš. |suha, stara krava|
krávše -ta tudi kravšè -éta s (á; ȃ; ȅ ẹ́) slabš. |suha, stara krava|
krêpek -pka -o in krepák krêpka -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ fant; poud.: ~ spanec |trden|; ~i zobje |močni|; ~a hrana |zelo hranljiva, kalorična|; ~a laž |velika, očitna|; ~e poteze obraza |zelo vidne, izrazite|; ~a psovka |groba, žaljiva|
krêpki -a -o (é) ~ tisk
krêpka -e ž, rod. mn. -ih (é) poud. Ta je pa res ~ |Ta novica, izjava je težko verjetna|
krêpko -ega s, pojm. (é) poud. spiti kaj ~ega |žganje|
krêpkost -i tudi krepkóst -i ž, pojm. (é; ọ̑)
kristalíti -ím in kristáliti -im nedov. kristáli -íte in -i -ite, -èč -éča; -íl -íla in -il -ila; kristaljênje in kristáljenje; (-ít/-ìt in -it) (í/ȋ í; ȃ) Ta snov rada ~i
kristalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kristalizíranje (ȋ) Ta snov ~a pri zelo nizkih temperaturah
kristalizírati se -am se (ȋ) poud. |dobivati dokončno, jasno obliko, podobo|: Njihova stališča so se kristalizirala
króničen -čna -o (ọ́) Ta bolezen je ~a; poud. ~a utrujenost |nenehna|
krónični -a -o (ọ́) ~ alkoholik; ~o vnetje želodca
króničnost -i ž, pojm. (ọ́)
kšèft kšêfta in kšéft -a m, pojm. (ȅ é; ẹ̑) neknj. ljud. imeti smisel za ~ |za donosno trgovanje|; Ta ~ mu ne gre od rok delo, opravilo
kúrec1 -rca m s -em živ. (ȗ) nizk. |moški spolni ud|; zmer. ~ te gleda; člov., nizk. Ta ~ je vsega zmožen |ničvreden, slab človek|
kúrčev -a -o (ȗ) nizk.
kvéčjemu zadržk. člen. (ẹ̑) To bo delal ~ tri dni; Danes ne bodo prišli, ~ jutri; Ta knjiga je razumljiva ~ za strokovnjaka
láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)
Ládo -a, °-ta m, oseb. i. (ȃ)
Ládov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
lanén -a -o (ẹ̑) Ta prt je ~
lanéni -a -o (ẹ̑) ~a tkanina
Lapájne -ta m, oseb. i. (ȃ) |slovenski kipar|
lápsus -a m (ȃ) Govornik je zagrešil več ~ov spodrsljajev; olepš. Ta knjiga ima precej ~ov |napak|
laringálen -lna -o (ȃ) Ta glas je ~ grln
laringálni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ glas
laringálnost -i ž, pojm. (ȃ) grlnost
le- natančneje določevalna členica le-tá, le-óni, le-sèm
lenôba -e ž, pojm. (ó) od ~e zdolgočasen človek; poud. ~o pasti |lenariti|; člov., poud. Ta ~ je ves dan posedal(a) |len človek|
lépa povdk. (ẹ́) poud. Ta je pa ~ |Česa takega nisem pričakoval|
lepôtno prisl. (ó) nač. ~ oblikovan; ozirn. Ta spomenik ~ ne ustreza
le-tá le-tá le-tó kaz. vrst. zaim. navezovanja na najbližje; sklanja se kot tá tá tó (ȃ ȃ ọ̑) neobč. Ima sina in hčeri. Le-ti sta še majhni
lihopŕst -a -o (ȓ ŕ ŕ; ȓ) Ta žival je ~a
lihopŕsti -a -o (ŕ; ȓ) ~ kopitar
lihopŕstost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
lípe -ta m, člov. (ȋ) poud. |omejen, neumen človek|
lísko -a, °-ta m živ. (ȋ) |lisasta žival|
Lísko -a °-ta m, žival. i. (ȋ)
Lískov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
listopáden -dna -o (á; ȃ) Ta rastlina je ~a
listopádni -a -o (á; ȃ) ~ gozd
lítoželézen -zna -o (ȋẹ́) Ta kotel je ~
lítoželézni -a -o (ȋẹ́) ~ kotel
líven -vna -o (í; ȋ) kovin. Ta kovina ni kovna, je pa ~a
lívni -a -o (í; ȋ) ~ bron; ~a jama
lívnost -i ž, pojm. (í; ȋ) kovin.
Ljúbo -a, °-ta m, oseb. i. (ȗ)
Ljúba -e ž, oseb. i. (ȗ)
Ljúbov -a -o, °-tov -a -o (ȗ)
Lójze -ta m, oseb. i. (ọ̑)
lôle -ta in lóle -ta m, člov. (ȏ; ọ̑) knj. pog., slabš. |omejen, neumen človek|
lôla -e in lóla -e ž, člov. (ȏ; ọ̑) knj. pog., slabš.
lôven -vna -o (ó; ó ȏ ó) Ta riba je ~a vse leto
lôvni -a -o (ó) ~ zakon
Lôvre -ta m, oseb. i. (ȏ)
Lôvro -a, °-ta m, oseb. i. (ȏ)
Lôvrov -a -o, °-tov -a -o (ȏ)
máčeha1 -e ž, člov. (á) Ta otrok ima ~o
máčo -a, °-ta m, člov. (ȃ) sleng. |kdor pretirano poudarja svoje moške lastnosti|: zapeljiv ~
máčov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
màh máha tudi máh -a m (ȁ á; ȃ) ~ z veslom zamah; star.: Ta ~ nimam časa trenutek, hip; na ~ vse razumeti takoj
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
malahíten -tna -o (ȋ) Ta kipec je ~
malahítni -a -o (ȋ) ~ kipec; ~a barva
málokjé tudi málo kjé mestov. prostor. prisl. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ še poznajo ta običaj; poud. Tu je prijetno kot ~ |zelo|
márati -am nedov. -ajóč, -áje; máranje (ȃ) navadno z nikalnico koga/kaj Tega človeka ne ~ajo; ne ~ mleka; poud. Ne ~a otroka |Noče zanositi, roditi|; poud. marati za koga/kaj Nihče ne ~a ~ njegove ideje |se ne zmeni zanje|; poud. Tako dekle bi vsak maral za ženo |imel rad za ženo|; z nedoločnikom Danes ne ~a jesti |noče|; Ne bi maral biti gospodar v tej hiši; Ne ~am, da odideš tako zgodaj
márati se -am se (ȃ) Ta dva človeka se ne ~ata; star., s smiselnim osebkom marati se komu Ni se jim maralo delati dalo; star. Kaj se ~a, bom pa lenaril |izraža nezanimanje, neprizadetost|
Marínko -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Marínkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Marínka -e ž, oseb. i. (ȋ)
Mário -a, °-ta [ijo] m z -em oseb. i. (ȃ)
Márijev -a -o, °Máriotov -a -o (ȃ)
Márko -a, °-ta m, oseb. i. (á)
Márkov -a -o, °-tov -a -o (á)
mármoren -rna -o (á) Ta steber je ~; poud. trd, ~ obraz |neodziven|
mármorni -a -o (á) ~ kolač; ~ spomenik
mármornost -i ž, pojm. (á)
màrsičigáv -a -o mnog. svoj. zaim. (ȁá) Ta pozabljeni plašč je lahko ~
màrsikdàj mnog. čas. prisl. zaim. (ȁȁ) V Bohinju je ~ tudi zelo deževno; ~ sem potrkal na ta vrata, pa se večinoma niso odprla
màrsikóga -- -- mnog. svoj. zaim. ed. moške osebe (ȁọ́; ȁọ̑) Ali veste, čigav je ta avto? -Marsikoga bi lahko bil
Mátko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ȃ)
Mátkovka -e ž, oseb. i. (ȃ) ljud.
Mátkov -a -o, °-tov -a -o (ȃ)
mázati mážem nedov. mažóč, mazáje; -al -ala in -ála, -an -ana; mázanje in mazánje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ kruh z marmelado; ~ otroka s kremo; ~ (si) obleko; knj. pog. ~ direktorja z darili podkupovati; šalj. ~ fanta s palico |tepsti|; knj. pog., poud. ~ (si) oči, obrvi |ličiti|; poud. Da bi sebe opral, nas ~e |sramoti|; šport. žarg. Njihova reprezentanca nas povsod ~e premaguje; knj. pog., poud. mazati koga iz česa ~ prijatelja iz zadrege |reševati|
mázati se mážem se (á ȃ) Ta obleka se rada ~e; knj. pog., poud. Ona se preveč ~e |liči|; neknj. pog. ven se mazati reševati se iz neprijetnega, zapletenega položaja
mednároden -dna -o (á) Ta problem je že ~
mednárodni -a -o (á) ~ dogovor meddržavni dogovor; ~ filmski festival; ~e organizacije
mednárodnost -i ž, pojm. (ȃ)
médo -ta m živ. (ẹ̑) otr. |medved|
mêjen -jna -o (é; ȇ) Ta plast je ~a
mêjni -a -o (é; ȇ) ~ prehod; ~ spor; ~o območje
mêjnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
merodájen -jna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) Ta stvar ni ~a → bistvena, odločilna; merodajen za kaj ~ ~ reševanje teh vprašanj → pristojen, pooblaščen
merodájni -a -o (á) ~ urad → pristojni urad
merodájni -ega m, člov. (á) obvestiti ~e → pristojne
merodájnost -i ž, pojm. (á)
mesár -ja m z -em člov. (á) kupiti meso pri ~u; poud. Ta zobozdravnik je pravi ~ |brezobziren, grob|
mesárka -e ž, člov. (á)
mesaríca -e ž, člov. (í) star. mesarjeva žena
mesárjev -a -o (á)
mesaríčin -a -o (ȋ) star.
Méško -a, °-ta m, oseb. i., psp (ẹ̑) |slovenski pisatelj|
Méškovka -e ž, oseb. i. (ẹ̑) ljud.
Méškov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
Metélko -a, -°ta m, oseb. i. (ẹ́) |slovenski slovničar|
Metélkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ́)
metódik -a m, člov. (ọ́) Ta profesor je dober ~
metódikinja -e ž, člov. (ọ́)
metúlj -a m z -em živ. (ú) loviti ~e; dnevni, nočni ~i; člov., poud. Ta ~ se vrti okrog tajnice |lahkoživec, prilizovalec|
Míha -e in Míha -a, °-ta m, oseb. i. (í; í)
Míhov -a -o (í), ●Míhin -a -o (ȋ)
Míle -ta m, oseb. i. (ȋ)
Milénko -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ̑)
Milénka -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Milénkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
Mílko -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Mílka -e ž, oseb. i. (ȋ)
Mílkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
mílo2 nač. prisl. -êj(š)e (í/ȋ; ȇ) ~ se držati; ~ prositi; Ta človek je, ~ rečeno, neprišteven
Mírko -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Mírkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Míro -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Míra -e ž, oseb. i. (ȋ)
Mírov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
míško -a, °-ta m živ. (ȋ) ~ dobro vleče |konj|; poud. |medved|; člov., poud. |deček, fantek|
Míško -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Míškov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Míšo -a, °-ta m z -em oseb. i. (ȋ)
Míša -e ž, oseb. i. (ȋ)
Míšev -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|
móda -e ž (ọ́) letošnja ~; ~ sedemdesetih let; francoska ~; Čepice so zdaj ~; knj. pog. Take obleke so iz ~e niso več v modi; oblačiti se po ~i; Ta izraz je zdaj v ~i
Mohôrko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ó)
Mohôrkovka -e ž, oseb. i. (ó) ljud.
Mohôrkov -a -o, °-tov -a -o (ó)
mój môja -e prvoos. svoj. zaim. iz ed. podstave (ọ́ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~e prepričanje; Ta kapa je ~a
2. ~ namen; ~a želja; ~e hotenje; ~e pismo staršem
3. ~ vlak odhaja ob sedmih
4. poud.: sin ~; draga ~a; ljubček ti ~; pri ~i duši; ~ bog
mój môjega m, člov. (ọ́ ó) knj. pog., poud. A ~ega še ni domov? |mojega moža, fanta|
môja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~ vam bo skuhala kavo |moja žena, moje dekle|; pojm., izpust. ~ bo obveljala |moja trditev, odločitev|
môje -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Tu ni nič ~ega moje lastnine
po môje nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. delati ~ ~ po mojem okusu, po moji volji
po môjem ozirn. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ se motite po mojem mnenju
môlzen -zna -o [u̯z] (ó) Ta krava je ~a
môlzni -a -o [u̯z] (ó) ~ stroj; prodati ~o kravo; poud. ~a krava |kar se lahko zelo izkorišča|
môlznost -i [u̯z] ž, pojm. (ó)
môra -e ž, pojm. (ó) ~ ga tlači; nočna ~; člov., slabš. Ta ~ je vse pokvaril(a) |nadležen, vsiljiv človek|
mrávljica -e ž (á; ȃ) manjš.; ljubk. huda ~ |mravlja|; člov., poud. Ta ~ dela ves dan |Je zelo delaven, delavna|
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
mudíti -ím nedov. múdi -íte, -èč -éča; -íl -íla, mujèn -êna; mujênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga Moram iti, da vas ne bom preveč mudil |jemal časa|; star. Gostje so že nekoliko mudili zamujali; muditi koga z/s čim Kaj me ~iš s temi zadevami
mudíti se -ím se (í/ȋ í)
1. s smiselnim osebkom komu/čemu ~i ~ mi na vlak; poud. Kam pa se vam tako ~i |kam tako hitite|; z nedoločnikom ~i ~ mu vrniti dolg; muditi se komu/čemu z/s čim Mudilo se jim je s pripravami; brezos. Nič se ne ~i
2. ~ ~ pri bolniku |zadrževati se|; publ. ~ ~ na študijskem potovanju biti; knj. pog. Ta stvar se ne ~i ni je treba hitro, takoj opraviti; muditi se z/s kom/čim ~ ~ z otroki, z opravki
múltikultúren -rna -o (ȗȗ) večkulturen: Ta družba je ~a
múltikultúrni -a -o (ȗȗ) ~ program
múltikultúrnost -i ž, pojm. (ȗȗ) večkulturnost
Múrko -a, °-ta m, oseb. i., psp (ú) |slovenski slovničar in slovaropisec; slovenski narodopisec|
Múrkovka -e ž, oseb. i. (ú) ljud.
Múrkov -a -o, °-tov -a -o (ú)
muškáten -tna -o (ȃ) Ta okus je bolj ~
muškátni -a -o (ȃ) ~ nasad; ~ orešček; ~ silvanec |vino|
nabrísati -bríšem dov. -an -ana; nabrísanje (í ȋ) poud. koga Oče ga je spet nabrisal |natepel, pretepel|; Ta lopov nas je vse nabrisal |prevaral|; ~ sovražnika |premagati|
Náce -ta m, oseb. i. (ȃ)
nadléga -e ž (ẹ̑) delati ~o; biti v ~o, za ~o; star. neprijetnost, težava; člov., slabš. Ta ~ nam bo še dal opraviti |nadlegovalec|
nadlegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nadlegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ mimoidoče; poud. Ta misel ga že dolgo ~uje |vznemirja|; nadlegovati koga za kaj ~ prijatelja za denar |prositi|; nadlegovati koga z/s čim ~ učitelja z vprašanji; publ. nadlegovati koga o čem Novinarji so ga vztrajno nadlegovali o dogodku spraševali
nàdnacionálen -lna -o [ijo] (ȁȃ) nadnaroden: Ta ideologija je ~a
nàdnacionálni -a -o [ijo] (ȁȃ) ~a poezija
nàdnacionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȁȃ) nadnarodnost
nadomésten -tna -o (ẹ̑) Ta vijak je ~
nadoméstni -a -o (ẹ̑) rastl. ~e korenine; jezikosl. ~a osnova
nadoméstnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
nagláven2 -vna -o (ȃ) star. velik, hud: Ta greh ni ~
naglávni -a -o (ȃ) ~ greh
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
nájin -a -o prvoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ) ~i otroci; ~ najljubši pevec; poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak? |vlak, na katerem sva|; ~a prtljaga; ~o srečanje
nájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud.: ~ je že doštudiral |najin sin|; ~i so že doma |najini starši|
nàjmanj1 -- tudi nájmanj -- in nàjmànj -- tudi nájmànj -- s, pojm. (ȁ; ȃ; ȁȁ; ȃȁ) Z ~ delavcev je ta dosegel največ
nàjmanj2 -- tudi nájmanj -- in nàjmànj -- tudi nájmànj -- nedol. količ. štev. (ȁ; ȃ; ȁȁ; ȃȁ) Z ~ delavci je ta dosegel uspeh
nàjsi in najsi vez. (ȁ) neobč.
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi
nájti nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|
nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se
nakúhati -am dov. -an -ana; nakúhanje (ú ȗ) kaj ~ veliko jedi; poud. nakuhati komu kaj Pazi, da ti kakšne ne ~a |pripravi neprijetno presenečenje|
nakúhati se -am se (ú ȗ) Ta riž se zelo ~a
namèn -éna m (ȅ ẹ́) doseči svoj ~; razdelitev izdelkov po ~u; storiti kaj z dobrim ~om; dobrodelni ~; neobč. imeti visoke ~e cilje; publ. V ta, za ta ~ je potrebna široka akcija za to; publ. slovesno izročiti svojemu ~u
naménjen -a -o (ẹ́) biti ~ v kino; poud. namenjen komu Ta poklic mu je ~ |je zanj primeren, ustrezen|
namíšljen -a -o (ȋ) Ta problem je le ~
namíšljeni -a -o (ȋ) ~ bolnik
namíšljenost -i ž, pojm. (ȋ)
nanášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nanášanje (ȃ) kaj Voda ~a prod; nanašati kaj na kaj ~ ličilo na obraz
nanášati se -am se (ȃ) na koga/kaj Podatki ~ ~ajo na ta kraj
nápak2 povdk. (ȃ) Če je kaj ~, popravi; z nikalnico Ta misel ni ~; Ne bi bilo ~, če bi to storil
naravovárstven -a -o (ȃ) Ta ukrep je ~
naravovárstveni -a -o (ȃ) ~a organizacija
naravovárstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
nasledèn -êna -o (ȅ é é) neobč. Ta posest je ~a podedovana
nasledênost -i ž, pojm. (é) neobč. podedovanost
naslédnji -a -e (ẹ̑) ~ sestanek; predlagati ~ dnevni red ta, tak(le)
naslédnji -ega m, člov. (ẹ̑) poklicati ~ega
naslédnje -ega s, pojm. (ẹ̑) predlagati ~e to, tole
nasprotováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; nasprotovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ očetu; Ta odlok ~uje zakonu |je v nasprotju|
nasprotováti si -újem si (á ȗ) Izjave prič si ~ujejo
nastáva -e ž (ȃ) |past|: ujeti zajca v ~o; pojm., redk. natančna ~ zavor nastavitev; člov., slabš. Ta ~ ji je zapeljala fanta |vsiljiva, zapeljiva ženska|
natézen -zna -o (ẹ́; ẹ̑) Ta trak ni ~
natézni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~a naprava
natéznost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)
navdájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; navdájanje (ȃ) koga z/s čim Ta misel ga ~a z upanjem
navdihoválen -a -o (ȃ) Ta prizor je ~
navdihoválnost -i ž, pojm. (ȃ)
nazívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nazívanje (í) neobč. koga/kaj ~ obiskovalca gospod naslavljati, ogovarjati; Ponekod ~ajo ta prostor hiša imenujejo, mu pravijo
Nedéljko -a, °-ta m, oseb. i. (ẹ̑)
Nedéljka -e ž, oseb. i. (ẹ̑)
Nedéljkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑)
nèdéloven -vna -o (ȅẹ́) Ta obleka je ~a
nèdélovni -a -o (ȅẹ́) ~ čas
nèdomàč -áča -e (èȁ ȅá ȅá) ~ človek; Ta soba je hladna, ~a
nèdomáčost -i ž, pojm. (ȅá)
nèdržáven -vna -o (ȅá) Ta narod je še ~
nèdržávni -a -o (ȅá) ~ narod
nèdržávnost -i ž, pojm. (ȅá)
nekóga -- -- nedol. svoj. zaim. ed. moške osebe (ọ́; ọ̑) Janez, je ta avto vašega soseda? -Ne, ~ drugega bo
nèkomerciálen -lna -o [ija]; bolj ~ (ȅȃ) ~a prireditev, ustanova; Ta obrt je ~a nedonosna
nèkomerciálnost -i [ija] ž, pojm. (ȅȃ)
nèlegitímen -mna -o (ȅȋ) nezakonit: Ta vlada je ~a
nèlegitímni -a -o (ȅȋ) ~ dedič; ~ otrok nezakonski otrok
nèlegitímnost -i ž, pojm. (ȅȋ) nezakonitost
nemárnež -a m z -em člov. (ȃ) poud. |neskrben, neprizadeven človek|; slabš. Ta ~ zalezuje dekleta |neprijeten, nepošten človek|
nemárnica -e ž, člov. (ȃ) poud. |vlačuga, prostitutka|
nemárnežev -a -o (ȃ) poud.
nemárničin -a -o (ȃ) poud.
nèpíten -tna -o (ȅí; ȅȋ) Ta voda je ~a
nèpítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
nèpredlóžen -žna -o (ȅọ̑) jezikosl. Ta zveza je ~a
nèpredlóžni -a -o (ȅọ̑) ~ predmet
nèpredlóžnost -i ž, pojm. (ȅọ̑) jezikosl.
nèprehóden2 -dna -o in nèprehôden -dna -o (ȅọ́; ȅọ̑; ȅó) v enem dnevu ~a razdalja; Ob deževju je ta pot ~a
nèprehódnost -i in nèprehôdnost -i ž, pojm. (ȅọ́; ȅọ̑; ȅó)
nèprenosljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ aparat; Ta dopust je ~
nèprenosljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèpriméren -rna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́; ȅẹ́) ~ izraz; ~a hitrost; omilj.: ~o govorjenje |nespodobno|; ~o stanovanje |slabo|; neprimeren za koga/kaj Ta film je ~ ~ otroke
nèprimérnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèproblemátičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) ~ lik v drami; ~o besedilo jasno, nesporno; publ. Ta koncentracija alkohola v krvi je ~a nenevarna, neškodljiva
nèproblemátičnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèrjáven -vna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) Ta kovina je ~a
nèrjávni -a -o (ȅá) ~o jeklo
nèrjávnost -i ž, pojm. (ȅá)
neróda -e ž, člov. (ọ̑) poud. |neroden človek|: Ta ~ je vse pokvaril(a); zmer. Poberi se, ~ nerodna
nesnága -e ž, snov. (á) odstranjevati ~o umazanijo; člov., slabš. Ta ~ nas bo vse spravila v nesrečo |malovredni, ničvredni človek|
nèsociálen -lna -o [ija]; bolj ~ (ȅȃ) Ta človek je ~
nèsociálni -a -o [ija] (ȅȃ) ~i odnosi
nèsociálnost -i [ija] ž, pojm. (ȅȃ)
nesréča -e ž (ẹ́) spraviti koga v ~o; prometna ~; publ. Naravna ~ je zahtevala več žrtev; poud. sreča v ~i |ne najhujše|; po ~i zadeti ob skalo; Na ~o je še premlad; poud. ~ nikoli ne počiva |je zmeraj mogoča|; člov., poud. Ta ~ kar naprej pije |človek, ki naredi kaj neprijetnega|
nesréčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ ljubimec; poud.: ~e misli |z neugodnimi posledicami|; Ta ~i fant je spet zamudil |izraža podkrepitev|
nesréčni -ega m, člov. (ẹ́) pomilovati ~ega
nesréčnost -i ž, pojm. (ẹ́)
nèunovčljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Ta ček je ~
nèunovčljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèuráden -dna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ podatek; poud. ~ pogovor |sproščen|; Ta komentar je ~
nèurádni -a -o (ȅȃ) pravn. ~ obisk
nèurádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nèveljáven -vna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) Ta dokument je ~
nèveljávni -a -o (ȅá) ~a pogodba
nèveljávnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèvnetljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) Ta plin je ~
nèvnetljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nikákršen -šna -o in nikàkršen -šna -o nik. kak. zaim. (ȃ; ȁ)
1. Ta človek s kmetijstvom nima ~ih izkušenj
2. poud. Parcele ne prodam za ~ denar |za nobeno vsoto|
nikámor nik. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) ~ ne hodi tako pozno; ~ z doma ne smem; poud.: Tako ne pridemo ~ |ne bo se nam posrečilo, ne bomo uspeli|; ~ se nam tako ne mudi |prav nič|; Ta hrana ni za ~ |je zanič|
Níko -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Níka -e ž, oseb. i. (ȋ)
Níkov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer
nikógaršen -šna -o nik. svoj. zaim. (ọ̑) Ta gmajna je ~a; prim. nikogaršnji
Níno -a, °-ta m, oseb. i. (ȋ)
Nínov -a -o, °-tov -a -o (ȋ)
Nína -e ž, oseb. i. (ȋ)
níti — níti prir. stopnj. vez. (ȋ — ȋ) Nima ~ brata ~ sestre; niti — niti — niti Včeraj ni ~ spal ~ jedel ~ govoril; pri naštevanju tudi z vejico Ta kip ne kaže ~ okusa, ~ sloga, ~ oblike
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
Nóe -ta m, oseb. i. (ọ̑) |svetopisemska oseba|
nóno -a, °-ta m, člov. (ọ̑) pokr. primor. stari oče, ded
nóna -e ž, člov. (ọ̑) pokr. primor. stara mati, babica
nónov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑) pokr. primor.
nosílen -lna -o (ȋ) Ta gradbeni element je ~
nosílni -a -o (ȋ) ~ drog; ~ prizor drame glavni, najpomembnejši prizor
nosílnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pet tisoč ton; ~ tovornjaka
nótranjepolítičen -čna -o tudi notránjepolítičen -čna -o (ọ́í; ȃí) Ta problem je ~
nótranjepolítični -a -o tudi notránjepolítični -a -o (ọ́í; ȃí) ~ komentar
nótranjepolítičnost -i tudi notránjepolítičnost -i ž, pojm. (ọ́í; ȃí)
nújen -jna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ opravek; Ta ukrep je ~
nújni -a -o (ú; ȗ) ~ dedič
nújnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) gospodarska ~; števn., poud. denar za vsakdanje ~i |potrebe|
obárjen -a -o tudi obarjèn -êna -o (ȃ; ȅ é é) Ta zelenjava je ~a
obárjeni -a -o tudi obarjêni -a -o (ȃ; é) ~ paradižnik
obárjenost -i tudi obarjênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
obdavčljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) Ta dohodek ni ~
obdavčljívost -i ž, pojm. (í)
obhóden2 -dna -o in obhôden -dna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑; ó) Ta pečina je ~a
obligírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; obligíranje (ȋ) neobč. (pravno) obvezovati, zavezovati: koga/kaj Ta izjava nas ~a
obligírati se -am se (ȋ) neobč. (pravno) se obvezati, zavezati: Obligiral se je, da bo delo opravil v roku
obojespôlen -lna -o (ȏ) biol. Ta zarodek je ~ dvospolen
obojespôlni -a -o (ȏ) ~a mladina
obojespôlnost -i ž, pojm. (ȏ) biol. ~ v naravi dvospolnost
obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|
obségati -am nedov. -ajóč, -áje; obséganje (ẹ́; ẹ̑) publ. kaj Ta občina ~a več vasi vanjo spada; Roman ~a tristo strani ima
obséžen -žna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ gozd; omilj. ~ trebuh |velik|; Ta članek je preveč ~
obséžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
obstájati -am nedov. -ajóč; obstájanje (á; ȃ) Društvo ~a že več let; Še ~a možnost, da se rešimo |je mogoče|; ~a nevarnost poplav |grozijo nam poplave|; ~a upanje, da se rešimo |upamo|; redk. Brez hrane ne bi mogli ~ živeti, shajati; obstajati za koga poud. Ta glasba zanj ne ~a |je ne prizna, ne pozna|
očít -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ í í; ȋ; í; ȋ) star.: ~ dokaz očiten; preprečiti ~o zlorabo veliko, hudo; Ta stvar je ~a jasna, razumljiva
očítost -i ž, pojm. (í; ȋ) star.
odgovóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poseg; Ta naloga je zelo ~a; odgovoren komu/čemu biti ~ nadrejenim; odgovoren za koga/kaj biti ~ ~ svoje početje; odgovoren pred kom/čim Kritik je ~ ~ ustvarjalci
odgovórni -a -o (ọ́) ~ urednik; publ. ~ organ → pooblaščeni, pristojni organ
odgovórni -ega m, člov. (ọ́) obvestiti ~ega
odgovórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ staršev za vzgojo otrok; družba z omejeno ~o; storiti kaj na lastno ~; publ. Vsa ~ leži na nas |Mi smo za vse odgovorni|; poud. nositi ~ za kaj |biti odgovoren|; števn. ~i delavcev |pristojnosti, obveze|
odklêj2 in odklèj podr. čas. vez. (é/ȇ; ȅ) neobč. Vprašanje je, ~ se v zgodovini pojavlja ta tip družbe od kdaj
odkríti -kríjem dov., nam. odkrít/odkrìt; odkrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj ~ lonec; ~ spečega otroka; ~ zaroto; ~ več napak v besedilu najti; ~ stroj → izumiti, iznajti; slabš. Ta človek že ne bo odkril Amerike |ni posebno bister, pameten|; odkriti komu kaj ~ prijatelju skrivnost
odkríti se -kríjem se (í ȋ) ~ ~ zaradi vročine; poud. Na vrhu gore se je odkril čudovit razgled |pokazal|
odkúpen -pna -o (ú; ȗ) Ta cena je ~a, ne prodajna
odkúpni -a -o (ú; ȗ) ~a pravica
odmèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ letakov; publ. Ta papir še ni za ~ je še uporaben
odméven1 -vna -o (ẹ̑) Ta šum je ~
odmévni -a -o (ẹ̑) ~a razdalja
odpàd -áda m, pojm. (ȁ á) ~ listja; števn. peljati na ~; poud. Ta avtomobil je za (na) ~ |je dotrajan, neuporaben|
odpráven -vna -o (á; ȃ) Ta oddelek je samo ~
odprávni -a -o (á; ȃ) ~ oddelek, postopek
odríven -vna -o (ȋ) Ta faza skoka je ~a
odrívni -a -o (ȋ) ~a noga
odróčen -čna -o tudi odrôčen -čna -o; bolj ~, tudi odróčnejši -a -e tudi odrôčnejši -a -e (ọ́; ọ̑; ó; ȏ; ọ́; ọ̑; ó; ȏ) ~ kraj; Ta predel dežele je zelo ~
odróčni -a -o tudi odrôčni -a -o (ọ́; ọ̑; ó; ȏ) star. ~ konj desni konj, vol
odróčnost -i tudi odrôčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑; ó; ȏ)
odstranljív -a -o (í; ȋ í í) Ta del je ~
odstranljívi -a -o (í) ~ del priprave
odstranljívost -i ž, pojm. (í)
odvájati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odvájanje (á; ȃ) kaj ~ pline po cevi; fin. ~ denar za kaj; mat. ~ vsoto dveh funkcij; neobč. ~ živali na pašo goniti; neobč. odvajati koga ~ fante k vojakom voditi; Ta čaj ~a
odvrtéti -ím dov. odvrtênje; drugo gl. vrteti (ẹ́ í) kaj ~ pipo do konca |odviti, odpreti|; žarg. Ta film so že večkrat odvrteli predvajali
odvrtéti se -ím se (ẹ́ í) Vrtiljak se je odvrtel
ogórčiti -im dov. -en -ena; ogórčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga Ta ukrep jih je ogorčil
ogórčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) neobč. |postati jezen, razburjen|: ~ ~ zaradi krivice
ogúliti -im dov. -il -ila in -íla; ogúljen -a; ogúljenje (ú) kaj ~ obleko; slabš. oguliti koga ~ dolžnike |izrabiti, izkoristiti|
ogúliti se -im se (ú) Krzno se je ogulilo; slabš. Ta zgodba se je počasi ogulila |je postala nezanimiva|
ohlápen -pna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ plašč; poud.: ~ prevod |netočen, neustrezen|; Ta pojem je precej ~ |nejasen, nenatančen|
ohlápnost -i ž, pojm. (á)
ojezikáti -ám dov.; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. koga Ta ženska vsakega ~a |obreče|
olíven -vna -o (ȋ) Ta plašč je ~
olívni -a -o (ȋ) ~ nasad oljčni nasad; ~o olje
omréžiti -im dov. -en -ena; omréženje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ dvorišče; poud. omrežiti koga Ta ženska je že marsikoga omrežila |ga pridobila zase|
omréžiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) neobč. z/s čim Nebo se je omrežilo z oblaki obdalo
opéčnat -a -o (ẹ̑) ~a barva; Ta zid je ~
opéčnati -a -o (ẹ̑) ~ zid
oporékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oporékanje (ẹ̑) komu/čemu Sodelavci mu ~ajo; publ. Temu predlogu ni kaj ~ je dober; oporekati kaj publ.: ~ veljavnost listine zanikovati, ne priznavati; Ni mogoče ~, da je ta pobuda slaba trditi, reči; star. ~ svojo prejšnjo trditev preklicevati
osamosvájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; osamosvájanje (á) koga/kaj Ta zakon ~a znanstvene zavode
osamosvájati se -am se (á) Kolonije se ~ajo; publ. osamosvajati se od česa ~ ~ ~ tujih vplivov |postajati neodvisen|
ósemrazréden -dna -o [sə] (ọ́/ọ̑ẹ̑) Ta šola je ~a
osnován -a -o (á) neobč. utemeljen, upravičen: Ta sum ni ~; osnovan na čem na načelu enakopravnosti ~a teorija
osnovánost -i ž, pojm. (á) neobč. utemeljenost, upravičenost
oteževálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) Ta okoliščina je ~a
oteževálni -a -o (ȃ) ~e okoliščine
oteževálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Óto -a, °-ta m, oseb. i. (ọ̑)
Ótov -a -o, °-tov -a -o (ọ̑)
ovéniti -em dov. ovénjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Ta roža rada ~e
ovijálen -lna -o (ȃ) Ta papir ni ~
ovijálni -a -o (ȃ) ~ papir ovojni papir
ovsén -a -o (ẹ̑) Ta kruh je ~
ovséni -a -o (ẹ̑) ~ kruh
oznáčen -a -o (ȃ) slabo ~a smučišča; jezikosl. Ta izraz je stilno ~ zaznamovan
oznáčeni -a -o (ȃ) jezikosl. ~ besedni red zaznamovani besedni red
oznáčeno -ega s, pojm. (ȃ) Vse ~ je dobro vidno; filoz. |pomen, vsebina znamenja|
oznáčenost -i ž, pojm. (ȃ)
papagáj -a m s -em živ. (ȃ) vreščanje ~ev; člov., slabš. Nima svojega mnenja, ta ~ |nekritičen posnemovalec|
papagájev -a -o (ȃ)
paraboloíden -dna -o (ȋ) Ta lik je ~
paraboloídni -a -o (ȋ) ~a oblika
paraboloídnost -i ž, pojm. (ȋ)
paradóksno nač. prisl. (ọ̑) Ta izjava se glasi precej ~ |protislovno, nesmiselno|
paroksízem -zma m, pojm. (í) neobč.: Ta želja je dosegla ~ višek, vrh; ~ smeha napad, izbruh
pásati pášem nedov. pásanje (ȃ) neknj. pog. Po kosilu bi pasalo vino prijalo, dobro delo; neknj. pog. pasati komu Ta obleka ji ne ~e ne pristaja
pásji -a -e; bolj ~ (á) ~ smrček; neknj. pog., slabš. ~a figa malo vredna, nepomembna stvar; slabš. njegova hlapčevska, ~a narava |pretirano ponižna|; poud.: ~a vročina |zelo huda|; ~a zadeva |težavna, neprijetna|; ~e vreme |slabo, deževno|; slabš.: biti ves ~ |hudoben, zloben|; Ta profesor je ~ na izpitih |zelo strog, zahteven|
po pásje primer. prisl. zv. (á) ~ ~ plavati
pásjost -i ž, pojm. (á)
patogén -a -o (ẹ̑) bolezenski: Ta snov je ~a
patogéni -a -o (ẹ̑) ~e bakterije
patogénost -i ž, pojm. (ẹ̑) bolezenskost
pecljàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) Ta list je ~
pecljáti -a -o (á) rastl. ~ cvet, list
pégavičen -čna -o (ẹ́) Ta izpuščaj ni ~
pégavični -a -o (ẹ́) ~ izpuščaj
pejoratíven -vna -o (ȋ) slabšalen: Ta izraz ni ~
pejoratívni -a -o (ȋ) jezikosl.
pejoratívnost -i ž, pojm. (ȋ) slabšalnost
pêpe -ta m, člov. (ȇ) slabš. |omejenec, nerodnež|
Pêpe -ta m, oseb. i. (ȇ)
Pêrko -a, °-ta m, oseb. i., psp (é)
Pêrkovka -e ž, oseb. i. (é) ljud.
Pêrkov -a -o, °-tov -a -o (é)
pétdôben -bna -o (ẹ̑ó; ẹ̑ó ẹ̑ȏ ẹ̑ó) Ta takt ni ~
pétdôbni -a -o (ẹ̑ó) glasb. ~ takt
pêten -tna -o (ȇ) Ta kost ni ~a, ampak prstna
pêtni -a -o (ȇ) ~ del čevlja
pétglásen -sna -o (ẹ̑á; ẹ̑ȃ) Ta skladba je ~a
pétglásni -a -o (ẹ̑á; ẹ̑ȃ) ~ madrigal
pétglásnost -i ž, pojm. (ẹ̑á; ẹ̑ȃ)
píčka -e ž (ȋ) nizk. |žensko spolovilo|; člov., nizk.: Ta ~ me zapostavlja |ničvreden, slab človek|; dobra ~ |(mlada) ženska|
píhniti -em dov. píhnjen -a; píhnjenje (í ȋ) ~ skozi cev; pihniti koga/kaj ~ prah z mize; knj. pog., poud. ~ gamsa ubiti, ustreliti
píhniti ga -em ga (í ȋ) šalj. Ta ga pa ~e |je zabaven, domiseln|
píhniti jo -em jo (í ȋ) šalj. ~ ~ čez mejo |iti, oditi|
píšče -ta tudi piščè -éta s (í; ȋ; ȅ ẹ́) koklja s ~i; snov. pojesti pol ~a; člov., poud. |majhen otrok|
píten -tna -o (í; ȋ) Ta sok je zelo ~
pítni -a -o (í; ȋ) ~a voda
pítnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
pláčen -čna -o (ȃ) Ta denar ni ~
pláčni -a -o (ȃ) ~ sistem
plantážen -žna -o (ȃ) Ta nasad ni ~
plantážni -a -o (ȃ) ~ nasad
plašíti in plášiti -im in plašíti -ím nedov. pláši -te in -íte in pláši -íte, -èč -éča; plášil -íla in -íl -íla, plášit in -ít, plášen -a in -èn -êna; plášenje in plašênje; (plášit in -ít/-ìt) (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) koga/kaj ~ golobe; neobč. plašiti koga/kaj z/s čim ~ učence s kaznijo strašiti
plašíti se in plášiti se -im se in plašíti se -ím se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ; í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ mraza bati se; Ta konj se rad ~i |se hitro vznemiri|
plátinast -a -o (ȃ) Ta obesek je ~
plátinasti -a -o (ȃ) ~ prstan
platnén -a -o (ẹ̑) Ta srajca je ~a
platnéni -a -o (ẹ̑) ~a vezava
plávžen -žna -o (ȃ) Ta koks ni ~
plávžni -a -o (ȃ) ~ koks
plíšast -a -o (ȋ) Ta klobuk je ~
plíšasti -a -o (ȋ) ~ medvedek
plóden1 -dna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~a samica; poud. ~a razprava |zelo ustrezna, uspešna|; Ta žival je ~a
plódni -a -o (ọ́) ~a doba ženske
plódnost -i ž, pojm. (ọ́)
pòbožíčen -čna -o (ȍȋ) Ta čas je ~
pòbožíčni -a -o (ȍȋ) ~ čas
pobrátiti -im dov. -en -ena; pobrátenje (á ȃ) koga Ta ideja jih je pobratila
pobrátiti se -im se (á ȃ) Mesti sta se pobratili
podedljív -a -o (í; ȋ í í) Ta pravica je ~a
podedljívi -a -o (í) ~a pravica
podedljívost -i ž, pojm. (í)
podlága -e ž (ȃ) pritiskati na ~o; gladka ~; pisati na ~i izkušenj; materialna ~ česa; poud. Ta sum je brez ~e |neutemeljen, neresničen|; kmet. trtna ~
podomáčen -a -o (ȃ) Ta beseda je ~a
podomáčeni -a -o (ȃ) jezikosl. ~o lastno ime
podomáčenost -i ž, pojm. (ȃ)
pòdrubríka -e ž (ȍȋ) Ta rubrika ima štiri ~e
pogódu povdk. (ọ̑) komu/čemu knj. pog. Ta družba mi je ~ všeč, mi ugaja
pogojíti -ím dov. pogôji -íte; pogójil -íla, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) publ. kaj Ta sprememba bo pogojila višjo raven znanja → ustvarila pogoje za; Zamudo je pogojila nesreča → povzročila
pogôvoren -rna -o (ȏ) jezikosl. Ta izraz je ~
pogôvorni -a -o (ȏ) ~ jezik
pogôvornost -i ž, pojm. (ȏ) jezikosl.
pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|
pogŕšati -am dov. -an -ana; pogŕšanje (ȓ) koga/kaj Ta obleka jo ~a
pogŕšati se -am se (ȓ) ~ ~ z leti
pohòd -óda m (ȍ ọ́) ~ proti upornikom; ~ na mesto; orientacijski ~; iti na ~; poud. ~i po mestu |sprehodi, postopanja|; pojm. med ~om ropati; publ. Ta beseda je na ~u se širi, se uveljavlja
pojávljati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; pojávljanje (á) Ta bolezen se pogosto ~a
pójem -jma m (ọ́)
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
pokálen1 -lna -o (ȃ) Ta tekma ni ~a
pokálni -a -o (ȃ) ~a tekma
pokálen2 -lna -o (ȃ) Ta snov ni ~a
pokálni -a -o (ȃ) kem. ~ plin
pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko|
pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|
pokrajínsko ozirn. prisl. (ȋ) Ta država je ~ zelo različna
polárno primer. prisl. (ȃ) poud. ~ mrzel |zelo|; neobč. Ta dva avtorja sta si ~ nasprotna |zelo različna|
Pólde -ta m, oseb. i. (ọ̑)
polifunkcionálen -lna -o [ijo] (ȃ) Ta dvorana je ~a
polifunkcionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ prostor
poljúdnoznánstven -a -o (úȃ) Ta razprava je ~a
poljúdnoznánstveni -a -o (úȃ) ~ tisk
pôlmásten -tna -o [u̯m] (ȏá) Ta krema je ~a
pôlmástni -a -o [u̯m] (óá) ~ sir
polnopráven -vna -o [u̯n] (á; á ȃ á) Ta odločba je ~a
polnoprávni -a -o [u̯n] (á) ~ odlok
polnoprávnost -i [u̯n] ž, pojm. (á)
pólo2 -a, °-ta m, tudi živ. (ọ̑) |avtomobil|
pôlsvilén -a -o [u̯s] (ȏẹ̑) Ta trak je ~
pôlsviléni -a -o [u̯s] (ȏẹ̑) ~a tkanina
pomlajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pomlajevánje (á ȗ) koga/kaj Ta obleka jo ~uje; ~ nasad
pomóžen -žna -o (ọ́) Ta črta je ~a
pomóžni -a -o (ọ́) ~ delavec; jezikosl. ~ glagol
porúšen2 -šna -o (ú; ú ȗ ú) Ta utrdba je ~a
porúšni -a -o (ú) teh. ~a preiskava
poslužíti in poslúžiti -im dov. poslúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) komu Pripravljen jim je ~ → ustreči; Ta stvar mu bo dobro poslužila → pomagala; poslužiti koga z/s čim ~ gosta z narezkom in vinom → postreči, pogostiti
poslužíti se in poslúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú) česa ~ ~ zvijače uporabiti jo; Poslužite se → vzemite, postrezite si, izvolite
pospešujóče nač. prisl. (ọ́) Ta hrana ~ deluje na prebavo
postávica -e ž (ȃ) manjš. otroška ~; poud. Ta ženska pa ima ~o |postavo|
póstmodernístičen -čna -o (ọ̑í) Ta roman je ~
póstmodernístični -a -o (ọ̑í) slovstv. ~ pripovedni postopek
postránski -a -o (á) ~ zaslužek; poud. Ta problem je ~ |nepomemben|
postránskost -i ž, pojm. (á)
potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati
povabílen -lna -o (ȋ) Ta pogled je bil ~
povabílni -a -o (ȋ) ~ dopis
povéniti -em dov. (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Ta roža hitro ~e
pôznoantíčen -čna -o (óȋ) Ta kip je ~
pôznoantíčni -a -o (óȋ) ~a keramika
poživílo -a s, snov. (í) uživati ~a; poud. Ta predstava je resnično ~ |je izvirna, dobra|
práskati -am nedov. -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; práskanje (á) koga/kaj ~ boleče mesto; Prah ga ~a v grlu; praskati po čem ~ ~ vratih; Ta mačka ~a
práskati se -am se (á) po čem ~ ~ ~ glavi; poud. praskati se z/s kom |bojevati se|
pràv2 prisl. (ȁ)
1. nač. ~ izračunati, ravnati; čisto ~; ~ obrniti sliko; Ta ura ne kaže ~; ~ obešena zastava
2. mer. ~ dober, okusen; ~ blizu; poud. ~ sramotno se vesti; Prišel je, ko se še ni ~ stemnilo; Hrana v tem hotelu ni ~ poceni
právi -a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja; poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava; pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate
právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega
práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden; duševno zdrav
právost -i ž, pojm. (ȃ)
prebêdast -a -o (é) poud. Ta izgovor je pa res ~ |zelo neumen, nespameten|; poud. prebedast za kaj Za to delo je ~ |preveč neumen, omejen|
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 837 zadetkov.