Tiskanje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

koreografija za dva plesalca

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

godálo godála samostalnik srednjega spola [godálo]

navadno v množini glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑gosti

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični]

ki je v zvezi s simfoničnim orkestrom

1.1.

simfonični orkester

ki je v zvezi s simfonijo 1.

STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

címbal -a m (ȋ)
ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: počila je struna na cimbalu

dušílec -lca [dušiu̯ca in dušilca] m (ȋ)
priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka: pogonski motorji letal imajo učinkovite dušilce; dušilec za revolversko cev
♦ glasb. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov

godálo -a s (á)
nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala
// star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo

oprékelj -klja m (ẹ́)
manjše ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema: godec si je oprtal oprekelj in zaigral

orkéster -tra m (ẹ́)
1. večja skupina
a) instrumentalistov, ki izvaja glasbeno delo: orkester je zaigral uverturo / v orkestru igra (na) violino / plesni orkester ki izvaja plesno glasbo; komorni ali mali orkester manjši od simfoničnega; simfonični ali veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
♦ glasb. jazz orkester ki izvaja jazz
b) glasbenih instrumentov takih instrumentalistov: napisati skladbo za orkester / koncert za violino in orkester / godalni, pihalni orkester; pren., ekspr. v gozdu se je oglasil orkester ptičev
// ekspr., z rodilnikom velika, navadno pestra količina, množina: orkester čudovitih barv
2. glasb. prostor med odrom in poslušalci za glasbenike in dirigenta: glasbeniki so počasi prihajali v orkester

pihálo -a s (á)
1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem: pihala so bučno zaigrala; godala, pihala in tolkala / godba na pihala skupina ljudi, ki igra na pihalne instrumente
2. teh. priprava, ki daje, oddaja enakomeren tok zraka: sušiti s pihalom

ropotálo -a s (á) slabš.
1. kar ropota, navadno motorno vozilo: kam se pelješ s tem ropotalom
● glasb. žarg. raglje in druga ropotala v sodobni glasbi tolkala
2. kdor (rad) veliko in glasno govori: kdo bo poslušal to ropotalo

simfóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na simfonijo: simfonični koncert; simfonična glasba / simfonični orkester orkester, sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal / simfonična dvorana / Arničeva simfonična pesnitev Pesem planin
♦ glasb. simfonična pesnitev programska, oblikovno svobodna enostavčna skladba za orkester

sordína -e ž (ȋ)
glasb. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti

tolkáč -a [tou̯kač] m (á)
1. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi: mečkati krompir, peso s tolkačem; lesen tolkač; tolkač za poper
2. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: potrkati s tolkačem; medeninast tolkač
3. glasb. krajša lesena ali kovinska palica z glavico na koncu, s katero se tolče na tolkalo:

tolkálce -a [tou̯kalce] s (ā)
manjšalnica od tolkalo: okrašeno bronasto tolkalce
♦ glasb. lesena ali kovinska paličica z glavico ali metlico na koncu, s katero se tolče na tolkalo

tolkálec -lca [tou̯kalca tudi tou̯kau̯ca] m (ȃ)
kdor igra na tolkalo: tolkalci in pihalci

tolkálo -a [tou̯kalo] s (á)
1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih
2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo
3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala

trkáč -a m (á)
1. ekspr. oven, ki rad trka: bežati pred trkačem
2. zastar. tolkalo: udariti s trkačem po vratih

trkálo -a s (á)
priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje; tolkalo: stara vrata z medeninastim trkalom

véliki -a -o prid. (ẹ̑)
1. določna oblika od velik:
a) veliki kazalec ure; mali in veliki krožniki; zvoniti z velikim zvonom; male in velike črke; velika skakalnica; mala in velika začetnica
b) pog. veliko pivo
c) veliki narodi; veliki orkester sestavljen zlasti iz skupin godal, pihal, trobil in tolkal
č) puška z velikim dometom
d) te velike razlike so se še povečale
e) kaj študira tvoj veliki sin
f) veliki klanec je za nami
g) vem za njegovo veliko bolečino
h) velika kmetija je propadla
i) poročati o velikem dogodku / veliki slovenski pesnik; Amerika, njihova velika soseda / odšel je v veliki svet; gostilna je stala ob veliki cesti / Velika Britanija; kot pristavek k imenu Peter Veliki
2. v zvezi velika potreba izločanje blata: mala in velika potreba / iti na veliko potrebo
● veliki hlapec hlapec, ki vodi druge hlapce na kmetiji; star. veliki srpan avgust; star. veliki traven maj; ekspr. prišel je njegov veliki trenutek dobil je priložnost za pomemben uspeh; veliki voz ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; velika dekla dekla, ki vodi druge dekle na kmetiji; ekspr. iti čez (veliko) lužo iskat zaslužka v Ameriko; ekspr. dolgo so pluli čez (veliko) lužo Atlantski ocean; nar. velika maša veliki šmaren; velika matura nekdaj zaključni izpit po višji srednji šoli; velika nagrada pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago; velika plošča (gramofonska) plošča s premerom 30 cm
♦ anat. veliki možgani del možganov za dojemanje dražljajev in urejanje odnosov med organizmom in okolico; veliki krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi telo; velika medenica zgornji del medenice; astron. Veliki medved; bot. veliki jesen jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior; velika kopriva kopriva z večjimi, pri dnu prisekanimi listi, Urtica dioica; velika zraščenka užitna goba, zraščena iz številnih betov, ki imajo s strani nasajene klobučke, Grifola frondosa; film. veliki plan od zelo blizu prikazana oseba, stvar ali njun del, navadno čez celo filmsko platno, sliko; velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala; fiz. velika kalorija kilokalorija; geom. velika os elipse najdaljši premer elipse; velika polkrožnica polkrožnica nad veliko osjo elipse; glasb. veliki interval; velika seksta, sekunda, septima, terca; jezikosl. veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; kem. velika molekula makromolekula; lov. veliki lov lov na veliko ali zaradi načina lova pomembno divjad; velika divjad zlasti večja in zaradi načina lova pomembna divjad; mat. velika poštevanka sistem produktov po dveh celih števil od 10 do 20; navt. veliki jambor jambor, drugi od spredaj; veliko jadro spodnje največje jadro na glavnem jamboru jadrnice z več jambori; rel. veliki četrtek zadnji četrtek pred veliko nočjo; veliki duhovnik pri starih Judih najvišji duhovnik in hkrati predsednik velikega zbora; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki teden teden pred veliko nočjo; veliki zbor pri starih Judih najvišji organ verske oblasti in najvišje sodišče; velika sobota zadnja sobota pred veliko nočjo; soc. veliki kmet kmet, ki ima navadno nad 10 ha zemlje; velika družina razširjena sorodstvena skupnost, ki temelji na skupnem družinskem predniku in nedeljivosti družinske lastnine; šah. velika kombinacija kombinacija, ki sestoji iz velikega števila potez; velika rokada rokada na damino stran; šport. veliki rokomet rokomet, pri katerem je na igrišču enajst igralcev; zgod. veliki inkvizitor vodja španske inkvizicije; velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno; zool. veliki metljaj; veliki vrtni polž; velika sinica

véliki

-a -o sam.:

publ. sestanek štirih velikih predstavnikov velesil Velike Britanije, Francije, Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze

narediti kaj velikega

na veliko na veliko trgovati z žitom

na veliko zapravljati;

prim. več, velik, veliko

zvônček -čka m (ó)
1. manjšalnica od zvon, zvonec: zvonček cinglja, se oglasi, ekspr. poje; zvonček nad vrati je zazvonil / blagajniški zvonček; električni zvonček
2. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike: natrgati šopek zvončkov; zvončki in trobentice
● evfem. prišel je čas, ko je tudi njemu zapel zvonček je umrl
♦ bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; pomladanski veliki zvonček rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom, Leucojum vernum; glasb. zvončki glasbilo iz kovinskih ploščic, na katere se udarja s tolkalcema

žága -e ž (ȃ)
1. orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje: pognati, vleči žago; list, ročaj žage / slišati žago glas žage pri žaganju; kakor žaga rezek glas / drvarska žaga; dvoročna žaga; električna, motorna, ročna, strojna žaga; mizarska žaga ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom; žaga na vodni pogon; žaga za kovino, marmor
// list tega orodja: vpeti žago v okvir; zobje žage / žaga se skrha; brusiti žago
2. obrat za žaganje hlodov, lesa: žaga dela tudi ob sobotah; vodja žage / imeti mlin in žago stavbo z napravami za žaganje; postaviti ob potoku žago / pripeljati na žago; delavci na žagi
● ekspr. zapele so žage začeli so žagati; nar. vodnjak na žago vodnjak z ročno črpalko
♦ etn. vžigalna žaga pri nekaterih prvotnih ljudstvih priprava za delanje ognja, pri kateri se ostroroba palica vleče sem in tja po zarezi; glasb. pojoča žaga veliki žagi brez zob podobno glasbilo, na katero se igra z lokom ali tolkalcem; gozd., les. verižna motorna žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; (žaga) samica venecijanka; teh. razperiti žago; kamnoseška žaga

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

bobnar

Predlog

bobnarja samostalnik moškega spola

kdor igra na bobne

IZGOVOR: [bóbnar], rodilnik [bóbnarja]

BESEDOTVORJE: bobnarjev, bobnarski

PRIMERJAJ: Bobnar

fortissimo

Predlog

1 fortissima samostalnik moškega spola

zelo glasno izvajanje tonov

IZGOVOR: [fortísimo], rodilnik [fortísima]

kazaški

Predlog

kazaška kazaško pridevnik

IZGOVOR: [kazáški]

Slovenski pravopis

ropotálo -a s (á) slabš. |motorno vozilo|; glasb. žarg. tolkalo; člov., slabš. težko poslušati tako ~ |glasno govorečega človeka|

tolkáč -a [u̯k] m s -em (á) ~ za poper; potrkati s ~em s tolkalom; glasb.

tolkálce -a [u̯k] s (á; ȃ) manjš. bronasto ~

tolkálec -lca [u̯k u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~i v orkestru
tolkálka -e [u̯k u̯k] ž, člov. (ȃ)
tolkálčev -a -o [u̯k u̯č] (ȃ)

tolkálen -lna -o [u̯k] (ȃ)
tolkálni -a -o [u̯k] (ȃ) ~a tehnika

tolkálo -a [u̯k] s (á) poslušati ~a; redk. treti s ~om s tolkačem

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

címbal -a m

ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema

SINONIMI:

nar. cimbale, nar. cingole

sordína -e ž

glasb. priprava za dušenje tonov pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih

SINONIMI:

glasb. dušilec, glasb. sordino

tolkálo -a s

priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje

SINONIMI:

tolkač

GLEJ ŠE SINONIM: tolkač
GLEJ ŠE: glasbilo

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

bóbnati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj igrati na boben
Bobna (koračnico) /kar po mizi/.

kdo/kaj sunkovito udarjati ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož /s prsti/ bobna po mizi.

čustvenostno kdo/kaj namerno sporočati za koga/kaj
Znanka je bobnala (naokoli), da bo čez teden dni poroka.

Slovar slovenskih frazemov

vrána Frazemi s sestavino vrána:
[kot] béla vrána, vléči se kot môkra vrána, vrána je kómu izpíla možgáne

Slovenski etimološki slovar³

oprẹ́kelj -klja m

tọ́lči tọ́lčem nedov.

tȗš3 -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

tołkáłce, n. dem. tolkalo; der Thürklopfer, Jan. (H.).

tołkȃłnica, f. das Klopfholz, der Schlägel, der Stößel: s tolkalnico svinjam hrano tolčejo, Polj.; — die Mörserkeule, Polj.; — der Waschbleuel, Cig.; — eine Vorrichtung zum Klopfen des Hanfes, die mit den Füßen bewegt wird, jvzhŠt.

tołkȃłnik, m. der Stößel, Jan.

tołkálọ, n. der Schlägel, der Stößel, Cig., Jan., M., C.; die Mörserkeule, C.; der Schlägel der Böttcher, Pot.-Cig.; der Erdstößel, DZ.; — (tółkalọ) bet, s katerim se kuha raztolče svinjam, Ig (Dol.); — der Hammer einer Stampfe, der mit den Füßen in Bewegung gesetzt wird, Glas.; — die Vorrichtung zum Pochen des Hanfes, C.

Slovar Pohlinovega jezika

bitalice [bítalice] množinski samostalnik ženskega spola

koroško ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcema; cimbal; oprekelj

PRIMERJAJ: bitalo, cimbala, cingelj

bitalo [bítalo] samostalnik srednjega spola

koroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem

PRIMERJAJ: bitalice, cimbala, cingelj

cimbala [cȋmbala] samostalnik ženskega spola

cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem

PRIMERJAJ: bitalo, bitalice, cingelj

cingelj [cíngǝlj cíngǝljna] samostalnik moškega spola

koroško cimbal, oprekelj, tj. ljudsko glasbilo s strunami, po katerih se igra s tolkalcem

PRIMERJAJ: bitalo, bitalice, cimbala

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola

1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke

1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke

1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist

FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih

cimbale -bal množinski samostalnik ženskega spola

1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov

1.1 igranje na to glasbilo

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

cimbali -ov (cimbali, cimbeli) množinski samostalnik moškega spola

1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov

1.1 igranje na to glasbilo

FREKVENCA: 20 pojavitev v 3 delih

Tolkalni terminološki slovar

agógo zvônci -- -ev m

berimbáu -a m

bíč -a m

bóben -bna m

bóbnarski uvòd -ega -óda m

bónang -a m

brúsna blóka -ih -ov m

Burtonova metóda -e -e ž

cerkvéni zvón -ega -a m

činéle -él ž

člénki pŕstov -ov -- m

dèžna pálica -e -e ž

drgálo -a s

drôbno tolkálo -ega -a s

držálo tolkál -a -- s

dušílec -lca m

dvá -- štev.

dvígnjeni udárec -ega -rca m

dvójni udárec -ega -rca m

dvójni vertikálni udárec -ega -ega -rca m

êden -- štev.

enáko -- prisl.

fléksaton -a m

gláva pálice -e -- ž

globôki -a -o prid.

gódba -e ž

góng -a m

gúma -e ž

hítro udušêno -- -- prisl.

ígla -e ž

izménični udárec -ega -rca m

jêklo -a s

kabása -e ž

kahón -a m

kastanjéte -ét ž

klásično tolkálo -ega -a s

kláves -a m

klepetálo -a s

kodáiko -a m

kokiríko -a m

kókosove lupíne -ih -ín ž

kókosovi bóbni -ih -ov m

koléno -a s

kombinírana pálica -e -e ž

komplét bóbnov -a -- m

kot se ponavádi igrá -- -- -- --

kovína -e ž

krátko -- prisl.

krávji zvônec -ega -nca m

krížanje udarjálk -a -- s

krotáli -ov m

ksilofón -a m

ksilorímba -e ž

lés lesá m

leséna váljčka -ih -ov m

leséna žôlna -e -e ž

leséni blók -ega -a m

leséni bóben -ega -bna m

leséni váljček -ega -čka m

leséni váljčki -ih -ov m

litofón -a m

lók -a m

máli -a -o prid.

málo tolkálo -ega -a s

marímba -e ž

mêhka pálica -e -e ž

melódična tolkála -ih -ál s

mésto udárca -a -- s

metalofón -a m

mêtlica -e ž

mízica -e ž

nèzložljívi okvír -ega -ja m

nízki -a -o prid.

nízki udárec -ega -rca m

nóhti -ov m

nosílec pálic -lca -- m

nôžno naslonjálo parádnega bóbna -ega -a -- -- s

običájni načín -ega -a m

obrníti obŕnem dov.

odpŕti trémolo -ega -a m

ogródje -a s

ópna -e ž

opŕtnik -a m

Órffov inštrumentárij -ega -a m

ostróge -óg ž

ovíta pálica -e -e ž

pálec -lca m

pálica -e ž

pálica ob pálico -e -- -- ž

pálica za triángel -e -- -- ž

pálični tamburín -ega -a m

paradídel -dla m

parádni okvír -ega -ja m

parádni orkéster -ega -tra m

parádni tóm-tómi -ih -ov m

parádni véliki bóben -ega -ega -bna m

pás za tolkála pasú -- -- m

pedálka -e ž

pêta pálice -e -- ž

piščálka -e ž

pištóla -e ž

plástika -e ž

plôščica -e ž

plúta -e ž

pokríto -- prisl.

po ópni -- --

popuščêno -- prisl.

posámezni nèodvísni udárec -ega -ega -rca m

prèdudárec -rca m

prèduglašêna ópna -e -e ž

prèdvódnik -a m

pridušêno -- prisl.

pri róbu -- --

pritŕjeni -a -o prid.

pŕst -a m

pŕstni trémolo -ega -a m

púška pókalica -e -e ž

ratán -a m

rítmično tolkálo -ega -a s

ročáj -a m

rôka -e ž

ropotúlja -e ž

skôkica -e ž

soslédni udárec -ega -rca m

s pêto pálice -- -- --

s préčno položêno pálico -- -- -- --

sproščêno -- prisl.

spuščêni udárec -ega -rca m

sredína -e ž

srédnji -a -e prid.

stojálo -a s

strésaj -- nedov.

štíripálični prijèm -ega -éma m

tápan -a m

tenórji -ev m

tímpan -a m

timpaníst -a m

tók za pálice -a -- -- m

tolkálec -lca m

tolkálna mízica -e -e ž

tolkálna parádna skupína -e -e -e ž

tolkálna sékcija -e -e ž

tolkálni króg -ega -a m

tolkálno-trobílna parádna skupína -e -e -e ž

tradicionálna metóda -e -e ž

tŕda pálica -e -e ž

trémolo -a m

triángel -gla m

udáriti -im dov.

udáriti skúpaj -im -- dov.

udarjálka -e ž

údu bóben -- -bna m

vádbena podlóga -e -e ž

vèčtolkálna skládba -e -e ž

védno -- prisl.

véliki -a -o prid.

vibrafón -a m

víbraslep -a m

viséči -a -e prid.

visôki -a -o prid.

visôki udárec -ega -rca m

vôdni bóben -ega -bna m

vôdni góng -ega -a m

vokálna tolkála -ih -ál s

vokálne perkúsije -ih -ij ž

vokálni perkusioníst -ega -a m

vokálni tolkálec -ega -lca m

vrníti se na -em -- -- dov.

wah-wah -a m

zadušêni udárec -ega -rca m

zadušêno -- prisl.

z motórjem -- --

zvenéča posóda -e -e ž

zvenéči líki -ih -ov m

zvenéči mlínček -ega -čka m

zvón -a m

zvônčki -ov m

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

ePravopis – Slovenski pravopis

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Tolkalni terminološki slovar

Jezikovna svetovalnica