Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
čeznaráven -vna -o prid. (á) 1. knjiž. nenavadno, izredno velik: čeznaravna postava 2. zastar. nadnaraven, nenaraven: upodabljati čeznaravno lepoto
krokírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. s krokijem upodabljati: krokirati pokrajino
obráziti -im nedov., obrážen (ā ȃ) zastar. 1. oblikovati: obraziti kip / obraziti drevesa v parku // slikati, upodabljati: obraziti na strop prizore iz mitologije 2. izobraževati: učil in obrazil je kmete
obrazováti -újem nedov. (á ȗ) zastar. 1. oblikovati: obrazovati predmete / človek mora obrazovati v sebi ideal // slikati, upodabljati: pogosto so ga obrazovali kot viteza / pisatelj obrazuje v delu najtemnejše strani življenja prikazuje, opisuje2. izobraževati: vzgajati in obrazovati mladino obrazujóč -a -e:
obrazujoči umetnik
obrazován -a -o:
obraz je imel le napol obrazovan
podájati1 -am nedov. (ȃ) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočati, da ta lahko to prime, vzame: podajati opeko pri pokrivanju;
podajati polne skodelice skozi okno;
podajati snope;
podajali so si vedra iz rok v roke / nožice podajajo hrano čeljustim; podajati strojem material / star. jemala je jabolka iz košare in jih podajala otrokom dajala; podajati seno na voz metati, dajati// šport. metati, odbijati žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podajati z glavo; preveč so si podajali in premalo metali na koš 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočati seznanitev s čim: v knjigi podaja dogajanje na Primorskem med obema vojnama;
v uvodu podaja pregled evropskega slikarstva v tem obdobju / plastično podajati predmete upodabljati
♦ šol. podajati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spravljati kaj v neposredno zaznavno obliko: podajati besedilo; podajati pesem deklamirati / podajati glasbeno delo izvajati; doživeto podajati vlogo igrati// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: proučil sem zadevo in podajam naslednjo izjavo; podajati poročilo o štiriletnem delu poročati3. nar. oštevati, pestiti: kaj bi ga podajali, saj vidite, koliko dela ima;
ostro je izpraševal profesorje in hudo podajal študente
● zastar. sivi lasje so mu podajali nekaj častitljivega dajali; knjiž. podajati komu roko dajati; ekspr. poletje podaja roko jeseni prehaja v jesen; ekspr. veselje in žalost si podajata roko si sledita; nastopata drug ob drugem; ekspr. obiskovalci so si kar kljuko podajali prihajali drug za drugim; veliko jih je prišlopodájati se
1. pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: temna obleka se ji je lepo podajala; ruta se ji prav nič ne podaja / tako govorjenje se mu ni podajalo ni bilo primerno zanj; prstan se ji ne podaja ji ni prav
2. star. odhajati, odpravljati se: mladina se podaja v mesto / smučarji naj se ne podajajo na nevarne terene naj ne hodijo / podajati se na dolgo pot iti / zgodaj se podajajo spat, k počitku gredo
// navadno v zvezi z v delati, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podajati se v nevarnost, težave
3. zastar. vdajati se: podajati se močnejšim / podajati se strastem
4. spreminjati položaj, obliko pod pritiskom, težo: deska se je pod koraki podajala; most se pod vozili podaja / kolena se mu pri hoji podajajo / zastar. sneg se podaja udira
● poslušal je fante in dekleta, kako se podajajo šalijo, prerekajo; knjiž. podajati se s potepuhi družiti se; ekspr. podajati se na lahkomiselna pota začenjati ravnati lahkomiselno
podájan -a -o:
doživeto podajana vloga; jasno podajana snov
realístika -e ž (í) knjiž. 1. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže; realizem: za povojno književnost je značilna romantično patetična realistika 2. realističnost, realizem: to realistiko je slikar dosegel z najpreprostejšimi sredstvi / osrednji spor v drami je podan s prepričljivo realistiko
realízem -zma m (ī) 1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem;
politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem // realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel 2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem 3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno;
realizem v glasbi, slikarstvu;
predstavniki, teoretiki realizma;
realizem in naturalizem // obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880
♦ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
rísati ríšem nedov. (ȋ) 1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati;
risati hišo, obraz, pokrajino;
risati na papir, v glino;
risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi
♦ um. risati s kredo // s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko 2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo;
sonce riše na steno svetle proge;
drevesa so risala dolge sence;
kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo 3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje;
prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost
● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodilarísati se ekspr.
kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku
// pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust
// biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh
rišóč -a -e:
otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica
rísan -a -o:
risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi
● risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica
slíkati -am nedov. (ȋ) 1. upodabljati kaj z barvami, navadno umetniško: slikati morje, obraz, pokrajino;
slikati na les, platno;
slikati z močnimi barvami, s čopičem / dal se je slikati portretirati / slikati portrete, tihožitja / slikati na prostem; slikati po modelu, spominu 2. prenašati s fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: slikati otroka;
slikati se za izkaznico // delati, da rentgenski žarki po presvetlitvi telesnih delov, organov potemnijo film: slikati gleženj, zob, želodec; (rentgensko) slikati hrbtenico 3. nav. ekspr. opisovati, prikazovati, navadno zelo živo, plastično: drugih dogodkov mu ni slikala preveč podrobno;
v domišljiji si slika srečno prihodnost / film dobro slika življenje zapornikov / slikati v živih barvah, z živo besedo 4. obrt. prekrivati (stene) z beležem, s kredo: slikati stopnišče
● ekspr. slikati hudiča bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici
♦ um. slikati na steklo upodabljati na hrbtno stran šipe z barvami, ki ne presevajo, zlasti v ljudski umetnosti; slikati v akvarelu, olju, pastelu; slikati v fresko tehniki slíkan -a -o:
zanimivo slikana slika; slikana je na vrtu; mnoge osebe v romanu so slikane neprepričljivo
♦ um. slikana šipa šipa, okrašena z emajlnimi lazurnimi barvami; slikano okno v okensko odprtino vstavljena slika iz kosov raznobarvnega stekla, povezanih s svinčenimi trakovi
stilizírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. oblikovati, upodabljati kaj z značilnimi in poenostavljenimi črtami, lastnostmi: otroci pri risanju nehote stilizirajo;
stilizirati ptiče, rastline // delati, da ima kaj le glavne značilnosti: stilizirati kostume; stilizirati prizorišče dogajanja / stilizirati realnost 2. stilno oblikovati, preoblikovati besedilo: članek je treba še stilizirati;
premišljeno stilizira svoje stavke stilizíran -a -o:
stilizirani plesni gibi; okras iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov; zakon ni dobro stiliziran; stilizirana igra
upodábljanje -a s (á)
glagolnik od upodabljati: upodabljanje lovskih prizorov; upodabljanje na stene, v kamen / likovno upodabljanje / klišejsko upodabljanje oseb v romanih / upodabljanje geometrijskih tvorb
upodábljati -am nedov. (á) 1. predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi sredstvi: upodabljati bogove;
upodabljati pravico kot žensko s tehtnico / upodabljati z barvami, s črtami / reliefi upodabljajo živali na reliefih so upodobljene
♦ geom. upodabljati geometrijske tvorbe predstavljati jih z grafičnimi sredstvi po načelih opisne geometrije2. predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi sploh: pisatelj upodablja življenje;
upodabljati v knjigi preproste ljudi / upodabljati boj s kretnjami, z mimiko; filmsko, igralsko upodabljati / knjiž. glavnega junaka je na premieri upodabljal gost igralupodabljajóč -a -e:
kipi, upodabljajoči grške junake; upodabljajoči umetnik umetnik, ki ustvarja umetniška dela z likovnimi sredstvi; upodabljajoča umetnost slikarstvo, kiparstvo, grafika
upodábljan -a -o:
realistično upodabljani kmetje
uteléšati -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da se kaj začne kazati na telesen, čutno zaznaven način: v svojih delih pisatelj uteleša svoje estetske nazore / folklora uteleša ljudsko teženje po lepem / ponoči so se take misli in želje utelešale v podobe in privide 2. knjiž. upodabljati, predstavljati: utelešati dramske osebe / v obeh likih avtor uteleša svoje notranje protislovje 3. knjiž. prikazovati kako lastnost, kak pojav v določeni osebi: utelešati pogum v junakih romana // imeti to, kar izraža določilo, v zelo veliki meri: v sebi je utelešal nekakšno plemenito ravnotežje / za otroke je oče utelešal vso modrost
vizionáren -rna -o prid. (ā) 1. sposoben notranje doživeti kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionaren pesnik, znanstvenik // ki izraža, kaže kaj, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: vizionarna pesem / upodabljati resničnost v vizionarnih podobah; slikar je ustvaril vizionarno pokrajino / vizionarni cilji, načrti 2. knjiž. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov; jasnoviden: dekle je vizionarno / imeti vizionarno moč vizionárno prisl.:
vizionarno napovedati kaj
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
karikírano nač. prisl. (ȋ) ~ upodabljati osebe
stilizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stilizíranje (ȋ) |izražati, upodabljati z glavnimi lastnostmi, potezami|: kaj ~ rastline na sliki; premišljeno ~ stavke |slogovno oblikovati|
upodábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upodábljanje (á) koga/kaj ~ v knjigi preproste ljudi; ~ lovske prizore; ~ v kamen; ~ z barvami
uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal
uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
realízem -zma
m1.
prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost táko, kot je, kot se kaže 2.
filoz. srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti
SINONIMI:
filoz. realistična filozofija
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: socialistični realizem
upodábljati -am
nedov.1.
kaj predstavljati, izražati kaj z likovnimi, grafičnimi izraznimi sredstvi 2.
kaj predstavljati, izražati kaj z besedami ali drugimi izraznimi sredstvi
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024
izrážati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.
2.
kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.
3.
kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.
5.
kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.
6.
iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.
kázati tudi kazáti kážem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.
3.
nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.
4.
kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.
5.
navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.
6.
kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj Letna bilanca kaže hudo izgubo.6.1.
nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.
7.
kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.
8.
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.
9.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.9.1.
V šoli je kazal pridnost.
9.2.
Ta obleka ga je kazala mlajšega.
10.
čustvenostno,
navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost' Kaže pustiti vse skupaj.10.1.
v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.
rísati ríšem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.
2.
kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).
3.
v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).
4.
iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
asimilȋrati -am dov. in nedov.
líčiti lȋčim in líčim nedov.
oblȋka -e ž
podọ̑ba -e ž
portrẹ̑t -a m
prílika -e ž
slȋka -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
upodȃbljati, -am, vb. impf. ad upodobiti; 1) assimilieren, Cig. (T.); u. se, sich ähnlich machen, ähnlich werden, Let.; — 2) formen, gestalten, bilden, Jan.; durch Abbildungen darstellen, Cig. (T.), nk.; upodabljajoče umetnosti, bildende Künste, Zv.
upodobováti, -ȗjem, vb. impf. = upodabljati, Cig., Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
obráziti -im nedov. slikati, upodabljati: Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti, Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
malati ► ˈmaːlat -an nedov.
risati ► ˈriːsat ˈriːšen nedov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
Raba glagolov »moči« in »smeti«Glede slovničnih pravil, pri prepovedanju določenih izrazov ali njihove uporabe, uporabljamo ne moremo ali ne smemo? Npr. pri glagolih s povratnim zaimkom se (bati se), NE MOREMO ali NE SMEMO upodabljati zaimka si (bati si)?
Slika nekaj »prikazuje«, »upodablja«, »kaže« ...?Če želimo povedati, kaj je upodobljeno na sliki, kaj od naštetega je pravilno: slika prikazuje ali slika kaže ali slika upodablja?
Število zadetkov: 39