ključár -ja m (á) - 1. rel. kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju, vodenju gospodarskih zadev: dolga leta je bil ključar; zaupali so mu službo ključarja pri podružnici / cerkveni ključar
- 2. ekspr., redko vratar: odprl je prileten ključar / ključar odpre temnico paznik
// kdor ima, hrani ključe: ključar blagajne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.