Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.

dogoréti -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela
  2. 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice
doíti -ídem stil. dójdem dov., došèl došlà, stil. dôšel dôšla, došlò tudi došló (í, ọ́) 
  1. 1. raba peša s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; dohiteti: na poti so ga došli sosedje; kmalu doidejo gručo kmetov; došel jih je že blizu mesta
  2. 2. zastar. priti, prispeti: došli smo do hiše; srečno je došel domov / došlo je nekaj časnikov
dospéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke
  2. 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja
dozoréti -ím dov., dozôrel in dozorèl in dozorél (ẹ́ í) 
  1. 1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti: pšenica je dozorela; to sadje zgodaj dozori; seme je že dozorelo / smreke so dozorele za sečnjo; pren. njegov sklep je dozorel; misel je dozorela v njem
    ●     knjiž. pridem, ko bo čas dozorel ko bo ugoden, primeren čas za to
    // doseči potrebno, ustrezno kakovost: sir je dozorel; salama dozori na zraku šele po kakem mesecu
  2. 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: fant je dozorel v moža; duševno, spolno, telesno dozoreti; kulturno dozoreti / knjiž. stvar je dozorela do vrhunca / dekle je v trpljenju dozorelo
    // navadno v zvezi z za postati sposoben, pripravljen za kaj: ta človek še ni dozorel za življenje / spor je končno dozorel za razsodbo
    ♦     čeb. med dozori izgubi odvečno vodo
izgoréti -ím dov., izgôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. prenehati goreti: sveča je izgorela; pren., ekspr. bes v njem je izgorel
    ●     ekspr. izgoreti od hrepenenja izčrpati se, oslabeti; ekspr. kar izgorela bi od sramu zelo me je sram
    // pesn. prenehati žareti: zarja je izgorela / sonce je izgorelo za gorami
  2. 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorela je za svoje otroke; izgorel je za revolucijo; izgorel je v dobroti
izíti -ídem dov., izšèl izšlà izšlò tudi izšló (í) 
  1. 1. pojaviti se v tiskani obliki: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi; učbeniki izidejo še pred začetkom leta / v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke / žarg., tisk. jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani
    // biti objavljen: najboljše pesmi so izšle v almanahu; recenzija filma je izšla v dnevniku
  2. 2. imeti osnovo, izhodišče: ti umetniki so izšli iz impresionizma / iz te družine je izšlo precej izobražencev; vse življenje je posvetil narodu, iz katerega je izšel / iz njegove šole je izšlo veliko dobrih igralcev / publ. iniciativa za to naj bi izšla od gospodarskih organizacij iniciativo naj bi dale gospodarske organizacije
  3. 3. zastar. iti ven, oditi: obrnil se je proti durim in izšel; namignil mu je, naj izide
  4. 4. zastar. vziti: luna, sonce izide
    ●     publ. iz boja so izšli živi v boju so ostali živi; publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. partizanska vojska je izšla iz ofenzive moralno in organizacijsko močnejša je postala moralno in organizacijsko močnejša
izkrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. popolnoma izgubiti kri: ponesrečenec je izkrvavel; pren., knjiž. pesnikovo srce je izkrvavelo
    // knjiž. umreti: v vojni je izkrvavelo mnogo ljudi
  2. 2. ekspr. oslabeti zaradi velikih žrtev, izgub: dežela je izkrvavela v notranjih bojih
izlésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) priti iz česa, pomagajoč si z rokami in nogami: odprtina je bila ozka in bal se je, da ne bo mogel izlesti / dati cvetačo v slano vodo, da mrčes izleze / ličinka izleze iz jajčeca
izmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine
izparéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri vrelišču: tekočina, voda izpari
izumréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izumŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov: ta plemiška rodbina je izumrla že v prejšnjem stoletju; nekatere rastlinske in živalske vrste so izumrle
● ekspr. nekatere gorske vasi so že izumrle so prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev
// ekspr. prenehati obstajati sploh: nekateri običaji so že izumrli; ta poklic bo kmalu izumrl
izživéti -ím dov., izžível (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. v življenju uresničiti: otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti
  2. 2. knjiž. pokazati, izraziti: ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar
nazébsti -zébem dov., nam. nazébst in nazèbst; nazébljen tudi nazében (ẹ́) nekoliko pozebsti: magnolija je nazebla / noge so jim nazeble / v vlažnem vremenu smo nazebli smo se nekoliko prehladili
obeléti -ím dov., obéli (ẹ́ í) postati bel, svetel: od sonca so mu lasje obeleli
obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
    // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
obletéti -ím dov., oblêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. leteč priti okrog česa: ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
  2. 2. pog. hitro obiti: obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
  3. 3. leteč se izogniti: letalo je obletelo nevarno področje
  4. 4. leteč se premakniti od česa do česa: čebele obletijo veliko cvetov
  5. 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel
    ●     obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
obnoréti -ím dov., obnôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nespameten, nerazsoden; ponoreti: dekle je čisto obnorelo / ob tem dogodku je vse mesto obnorelo
    ●     ekspr. obnoreti od veselja zelo se razveseliti
  2. 2. star. postati duševno bolan; znoreti: v ječi je obnorel; kričal je, kot bi čisto obnorel
  3. 3. publ. obnoriti: vsako žensko hoče obnoreti / mesto jo je obnorelo
obogatéti -ím dov. (ẹ́ í) postati bogat: v mestu je obogatel; obogateti z delom, kupčevanjem; hitro, nepričakovano obogateti
● ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. čez noč je obogatel naenkrat, nepričakovano
oboléti -ím dov., obôlel (ẹ́ í) postati bolan: na pomlad oboli veliko ljudi; mati je od žalosti obolela; oboleti na ledvicah, pljučih; oboleti za tuberkulozo; na smrt oboleti / živina mu je obolela
obvdovéti -ím dov. (ẹ́ í) star. ovdoveti: jeseni je obvdovel
ocvèsti tudi ocvestì ocvetèm, in ocvêsti ocvêtem [-cvə- in -cve-] dov., ocvèl ocvelà in ocvêla in ocvetèl ocvetlà in ocvêtel ocvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas odcvesti: češnja hitro ocvete / ekspr. dekle je ocvelo
ocvetéti -ím dov. (ẹ́ í) odcveteti: vrtnica je že ocvetela / ekspr. mladost prehitro ocveti
očrnéti -ím dov. (ẹ́ í) počrneti: tramovje je sčasoma očrnelo; očrneti od dima / ves obraz mu je očrnel
odcvèsti tudi odcvestì -cvetèm, in odcvêsti -cvêtem [-cvə- in -cve-] dov., odcvèl odcvelà in odcvêla in odcvetèl odcvetlà in odcvêtel odcvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas prenehati cvesti: ko trta odcvete, začnejo rasti grozdne jagode; pren., ekspr. dekle je prekmalu odcvelo
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: mladost počasi odcvete
odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila
odebeléti -ím dov. (ẹ́ í) redko odebeliti se: krave pri krmljenju s koruzo odebelijo / drevo odebeli / koža na podplatih odebeli
odíti -ídem dov., odšèl odšlà odšlò tudi odšló (í) 
  1. 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: vstal je in odšel; čas je, da odidem; po teh besedah je odšla iz sobe; že zjutraj je odšla z doma; odšla je k sosedi in ji vse povedala; odšel je v sobo in se zaklenil; molče, nenadoma oditi / ptice so odšle v tople kraje odletele
    // vlak je že odšel odpeljal; sonce je odšlo za goro zašlo
    // brez slovesa je odšla od njega ga je zapustila; že pred leti so odšli v tujino so se odselili; ekspr. škoda, da je odšel tako mlad umrl
    // izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več na določenem mestu zaradi kake poti z določenim namenom: že zjutraj je odšel v mesto; odšla je domov / odšel je v gostilno na kozarec vina; odšla je v trgovino nakupovat / odšel je k počitku, spat; vsi so odšli na delo; odšla je po opravkih / večkrat sva odšla na sprehod po okolici šla
  2. 2. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: oditi v pokoj; ekspr. oditi v smrt za domovino umreti
    // oditi k partizanom
  3. 3. zastar. uiti čemu, rešiti se česa: srečno je odšel nevarnosti / ne boš mi odšel
    ●     ekspr. kazen ti ne odide gotovo boš kaznovan; ekspr. njena mladost je hitro odšla minila; publ. oditi iz političnega življenja ne ukvarjati se več s politiko; odšel je na novo službeno mesto prestavljen je bil; evfem. odšel je na drugi svet umrl je; pog. oditi po francosko brez slovesa, neopazno; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil
odletéti -ím dov., odlêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. leteč se oddaljiti: ptice so odletele z drevesa / letalo je odletelo / publ. delegacija je včeraj odletela se je odpeljala z letalom; drobec kamna mu je odletel v oko padel; žoga je odletela mimo gola zletela
    // odleteti stran; pren. misli so mu odletele v domači kraj
  2. 2. nav. ekspr. zaradi močnega sunka, udarca prenehati biti na določenem mestu: sunil je stol, da je odletel / pahniti koga, da odleti v zid; udarec je bil tako silovit, da je napadalec odletel po tleh
    // zaradi sile prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: potegnil ga je za plašč, da mu je odletel gumb; avtomobilu je med vožnjo odletelo kolo / veja je ob prvem udarcu odletela
  3. 3. odbiti se, odskočiti: krogla je odletela od zidu; sekira je odletela od grče
  4. 4. pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): če ne bo delal, bo odletel; odleteti iz službe, organizacije / odleteti s predsedniškega mesta
    ●     ekspr. zaradi tega mu lahko odleti glava je lahko ubit, usmrčen; ekspr. že drugič mu je nagrada odletela je ni dobil; ekspr. od obiskovalcev je slugi odletel marsikateri dinar je sluga dobil precej denarja; ekspr. odleteti k sosedu odhiteti, steči; žarg., šol. odleteti pri izpitu ne opraviti ga; pog. pri tej ženski si odletel ne boš več njen prijatelj; ne ljubi te več
odmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., odmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 
  1. 1. priti v stanje, ko prenehajo življenjski procesi v delu organizma: celice odmrejo; korenine, listi odmrejo; odmrle so mu roke in noge
  2. 2. ekspr. prenehati obstajati: v teh rekah je življenje skoraj v celoti odmrlo / nekatere funkcije države so odmrle; marsikatero prijateljstvo odmre
    ●     ekspr. odmreti svetu, za svet prenehati se zanimati za ljudi, dogajanje v svetu, življenju
  3. 3. zastar. umreti, pomreti: vsi domači so mu odmrli; oče mu je odmrl pred letom
    ♦     polit. država odmre izgubi značilnosti politične sile nad družbo
odpásti -pádem dov., stil. odpàl odpála (á ā) 
  1. 1. zaradi popuščenih vezi, stika prenehati biti na prvotnem, navadnem mestu: roža se suši, listi so že odpadli; omet je na več mestih odpadel; zreli sadeži sami odpadejo; avtomobilu je odpadel blatnik; ekspr. zdelo se mu je, da mu bo roka odpadla, tako je bilo težko / redko lasje so mu odpadli izpadli; ščit in sulica sta mu odpadla padla iz rok; pren. vsa skrb je odpadla z njegove duše
    ●     ekspr. zdi se, da je vse odpadlo z njega da nima več skrbi, težav
  2. 2. prenehati biti privrženec, član kake verske, nazorske, socialne skupnosti: na začetku so imeli dosti pristašev, počasi pa so drug za drugim odpadli; odpasti od narodnosti, vere / v sreči so bili z njim, v nesreči pa so odpadli
    // odpovedati udeležbo, članstvo: prijavilo se jih je precej, vendar jih bo nekaj odpadlo; sprejeli vas bomo, če bo kdo odpadel / zaradi manjšega števila učencev sta odpadla dva učitelja sta bila manj, nista bila več potrebna
  3. 3. prenehati biti, obstajati: prihodnje leto bo nekaj paralelk zaradi premajhnega števila dijakov odpadlo / ob takih dokazih njegovi pomisleki morajo odpasti so nepotrebni, neutemeljeni; razlike v izobraževanju bodo odpadle izginile, jih ne bo več
    ♦     lingv. polglasnik je na tem mestu odpadel
    // ne nastopiti, se ne zgoditi v določenem času: ob praznikih pouk odpade; zaradi bolezni je napovedana predstava odpadla je ni bilo; zadnja točka programa je odpadla
  4. 4. s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z na, za izraža, da kdo je, postane deležen tega, kar izraža samostalnik: čim manj jih je, tem večji znesek odpade na osebo; publ. upal je, da bo tudi nanj, zanj kaj odpadlo da bo tudi on kaj dobil
    // publ.: na travnike in pašnike odpade dobra četrtina Slovenije travnikov in pašnikov je; del denarja odpade za nakup opreme se bo uporabil, oddelil
  5. 5. pog. biti nesprejemljiv, neprimeren: stanovanje v višjih nadstropjih zanj zaradi starosti odpade / kopanje na tem mestu zaradi umazane vode odpade ni mogoče
    // kot vzklik grem v kino. Odpade. Film zate ni primeren
odrevenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so ji odrevenele; odreveneti od mraza, sedenja; ekspr.: odreveneti od strahu; ob teh besedah je odrevenela; pren. misli so mu odrevenele
♦ med. postati teže in počasneje gibljiv; postati manj občutljiv
odživéti -ím dov., odžível (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. prenehati dejavno živeti: zavedal se je, da je že odživel in da mu preostane le še životarjenje
    // umreti, odmreti: dolgo je živela in nazadnje odživela; pren. to čustvo v njem je že davno odživelo
  2. 2. redko preživeti: vsakdo ima pred seboj dneve, ki jih mora tako ali drugače odživeti
oglušéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati gluh: na starost je oglušel; popolnoma oglušeti; nastal je tak hrup, da bi skoraj oglušel
  2. 2. redko postati neobčutljiv, brezčuten: prsti so mu oglušeli od mraza
ogoléti -ím dov., ogôlel in ogolèl in ogolél (ẹ́ í) postati gol: drevje je že ogolelo / zaradi prevelike koncentracije škodljivih plinov je hrib popolnoma ogolel
ogoréti -ím dov., ogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti rjavo barvo kože: na morju je lepo ogorel
  2. 2. nekoliko zgoreti: ob požaru so tramovi ogoreli
ohlapéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati ohlapen: koža ji je ohlapela / napeta vrv počasi ohlapi
ohripéti -ím dov. (ẹ́ í) postati hripav: od dolgotrajnega kričanja je ohripela / glas mu je ohripel
ohrométi -ím dov. (ẹ́ í) postati hrom: zadela ga je kap in je ohromel / ohromela mu je desna stran; pren. njegova volja je polagoma ohromela
okamnéti -ím in okamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati tak kot kamen: snov se je zgostila in okamnela; pren., ekspr. v hipu so mu pesti okamnele in udaril ga je z vso silo
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: okamnel je od groze, začudenja / obraz mu je počasi okamnel
okopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. postati nekoliko plesniv; oprhniti: žito je okopelo / v vročini kruh okopi zadahne
okopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os. postati kopen: prisojna pobočja so okopnela
okoréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
    ♦     med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
  2. 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori
okostenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v kost: hrustanec okosteni
    // med. bolezensko otrdeti zaradi zakostenitve ali poapnenja: mišica okosteni
  2. 2. ekspr. postati nesposoben za sprejemanje novosti: bil je eden redkih filologov, ki ni okostenel; okostenel je v svoji stroki / navade lahko okostenijo / publ. tradicionalna logika je okostenela v shemo je postala shema
okrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. otrdeti (od mraza): roke so mu okrepenele / zemlja je od ognja okrepenela; pren. obe politični stranki sta polagoma okrepeneli
● knjiž. listi so porjaveli in okrepeneli se posušili in zgrbančili
okrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel
okrvavéti -ím dov. (ẹ́ í) postati krvav: odrgnina okrvavi
oledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda je oledenela
    // prekriti se z ledom; poledeneti: cesta je oledenela; površina jezera je že oledenela
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: koža na rokah mu je oledenela
  3. 3. ekspr. postati negiben, tog: oledeneti od groze, strahu; vztrepetal je in oledenel
    // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: kadar me je pogledal, mi je oledenela kri; ob tem kriku mu je oledenelo srce
    ●     ekspr. prej prijazni pogled mu je oledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob tej grozovitosti jim je smeh oledenel na licih izginil z lic
olesenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel
omedléti -ím [med in məd] dov., tudi omedlì (ẹ́ í) 
  1. 1. priti v stanje brez zavesti, zavedanja: omedleti od bolečine, strahu
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezda na nebu je omedlela in ugasnila
    ●     zastar. fotografije so že precej omedlele obledele
omegléti -ím [məg] dov., omeglì in omègli (ẹ́ í) knjiž. postati nejasen, moten: zrak je omeglel od dima
omesenéti -ím dov. (ẹ́ í) bot. postati mesnat: cvetišče, steblo omeseni
omladéti -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi
● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna
omodréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje se je napelo in omodrelo / nos mu je omodrel
omršavéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati zelo suh, zelo shujšan: voli so ob slabi krmi kmalu omršaveli; ekspr. oče je od skrbi čisto omršavel
omrtvéti -ím dov. (ẹ́ í) postati neobčutljiv, brezčuten: roke in noge so mu omrtvele; po injekciji so mu omrtvele mišice na obrazu; sedel je nepremično, kakor da je omrtvel / omrtveti od strahu
// ekspr. postati manj dejaven, manj delaven: v zadnjih letih je popolnoma omrtvel
omrzéti -ím dov. (ẹ́ í) star.  
  1. 1. z dajalnikom postati zoprn: celo petje ji je omrzelo; življenje mu je do skrajnosti omrzelo
  2. 2. postati nedostopen, hladen: po tem dogodku je omrzel / pogled mu je omrzel
oneméti -ím dov., tudi onémi (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nem: po hudi bolezni je onemel in oglušel
  2. 2. nav. ekspr. nenadoma ne moči spregovoriti, govoriti: kadar bi morala kaj reči v svojo obrambo, je onemela; onemeti od bolečine, presenečenja, strahu; pren. moja vest ni nikoli onemela; začutila je, kako je vse onemelo v njej
  3. 3. ekspr. postati zelo presenečen, začuden: onemel je pred njeno lepoto; ob tem nastopu so poslušalci kar onemeli / onemeti od začudenja zelo se začuditi
  4. 4. knjiž. utihniti: ptice v vejah so onemele / godba je onemela / v jeseni planine onemijo v planinah postane mirno, tiho
    ♦     lingv. nenaglašeni samoglasnik včasih onemi se ne izgovarja več
opustéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati pust: trg je kmalu opustel; veliko vasi je v tem času opustelo
ordéti -ím dov., ordì (ẹ́ í) star. pordeti: jabolka so že malo ordela / od sramu je ordela v obraz zardela
orjavéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rjav: listje je orumenelo, trava orjavela / obraz ji je na soncu orjavel porjavel
oroséti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. orositi se: čelo mu je oroselo
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
  2. 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
osinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko posinjeti: kričala je, da ji je obraz osinjel
osirotéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati sirota: s šestimi leti je osirotela; zgodaj osiroteti
  2. 2. star., v zvezi s hiša postati prazen, nenaseljen: hiša je osirotela in se bo začela podirati
    // obubožati: sosed je osirotel in se z ostanki premoženja preselil
osivéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. navadno v zvezi z lasje, brada postati siv: brada mu je osivela; lasje osivijo / knjiž. obraz ji je osivel
  2. 2. dobiti sive lase: od strahu osiveti; v njegovi družini so vsi zgodaj osiveli
  3. 3. knjiž. postarati se: zdaj sem osivel in veselja ni več
    ●     knjiž., ekspr. v tej službi je osivel zelo dolgo je (bil) v tej službi
oslabéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi
  2. 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi
    ♦     lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito
oslepéti -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 
  1. 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele
  2. 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta
  3. 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage
    ●     ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen
ostaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati star: oče je ostarel / prezgodaj ostareti
● ekspr. pri stroju je ostarel zelo dolgo je delal pri stroju
ostebréti -ím [təb] dov., ostebrì in ostèbri (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. postati podoben stebru: po teh predelavah je kip ostebrel
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ob teh besedah je ostebrel
osteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati podoben steklu: riž zalijemo, ko ostekleni
    ♦     metal. pesek ostekleni se spremeni v steklasto snov
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: ostekleneli so od groze / ko je to videl, mu je obraz osteklenel
    // v zvezi z oči na široko odpreti veke in ne premakniti zrkla: bolniku oči osteklenijo / ob pogledu na ta prizor so jim osteklenele oči
ostekléti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ostekleneti: glina pri določeni temperaturi ostekli / ostekleti od groze / oči so mu osteklele od jeze in razburjenja
osúti osújem dov., osúl in osùl (ú ȗ) 
  1. 1. obdati rastline z zemljo: osuti krompir; osuti vrtnice; pren. zima je osula veje z ivjem; drevo se je osulo s cvetjem
  2. 2. povzročiti, da kaj v večjih količinah odpade: veter je osul listje z drevja
osúti se ospèm se dov., ospí se ospíte se; osúl se in osùl se osúla se in ospèl se in ospél se ospéla se; osút (ú ȅ) pesn. osuti se osujem se: cvetje se ospe / ljubezen, sreča se kmalu ospe mine, preide
● star. izpuščaj se ospe izpusti
ošibéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. oslabeti: ošibela je od bolezni / srce mu je ošibelo
otemnéti -ím [təm] dov., otemnì in otèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nekoliko temen: nebo je otemnelo
    // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce otemni; zjutraj zvezde otemnijo niso več vidne
  2. 2. knjiž. postati manj izrazit: njegova slava je otemnela
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: obraz mu je otemnel
    ●     knjiž. vsa okna v vasi so otemnela v nobeni hiši več ne gori luč; knjiž. um mu je otemnel postal je duševno bolan
otolstéti -ím [u̯s] dov. (ẹ́ í) knjiž., redko odebeliti se: otolstel je kot prašiček
otopéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati manj občutljiv za zunanje dražljaje: vsi čuti so mu otopeli; za bolečine je že otopel
  2. 2. izgubiti voljo, zanimanje za kaj: zaradi prestanega gorja je otopela; od neprestanega dela pri stroju je že skoraj otopel / duševno otopeti
    // pojaviti se v manjši meri, v manj izraziti obliki: ni čudno, da so mu v takem okolju otopela čustva / čut dolžnosti, odgovornosti mu je otopel; vest jim je že čisto otopela
  3. 3. redko postati top, manj oster: ostri robovi kamenja so hitro otopeli
otrdéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati trd, trši: po gnetenju je snov otrdela / nekaterim žuželkam so krila popolnoma otrdela
  2. 2. postati manj gibljiv, manj prožen: prsti, udje so mu z leti otrdeli / otrdeti od mraza, od dolge vožnje
    // ekspr. postati negiben, tog: od strahu smo otrdeli / obraz mu je v trenutku otrdel
  3. 3. ekspr. postati trd, brezčuten: v tem poklicu je čisto otrdel / srce ji je otrdelo
    ♦     lingv. otrdeti izgubiti palatalni element; med. mišica otrdi postane napeta in manj prožna
ovdovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati vdovec, vdova: hitro, zgodaj je ovdovel
ovenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati nekoliko (u)vel: rože so hitro ovenele; vrtnice rade ovenijo; pren., ekspr. dekle je od žalosti ovenelo
// knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): njegova slava je sčasoma ovenela; njuno tovarištvo je ovenelo
ozdravéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel; ozdraveti od pljučnice
  2. 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila
ozébsti ozébem dov., nam. ozébst in ozèbst; ozébljen tudi ozében (ẹ́) dobiti ozebline: na pohodu, v gorah je ozebel; ozebsti v roke / nos mu je ozebel / jablane so to zimo nekoliko ozeble
ozelenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti (zelene) liste: drevo spomladi ni več ozelenelo / po dežju je njiva hitro ozelenela
  2. 2. postati zelen: brez svetlobe rastline ne ozelenijo
oživéti -ím dov., ožível (ẹ́ í) 
  1. 1. postati (ponovno) živ: princeska v pravljici oživi / mrtvo oko spet oživi / spomladi narava oživi
    // začeti se gibati, premikati, kot da bi bil živ: lutke v njegovih rokah so oživele; sence na steni so oživele
  2. 2. postati živahen, dejaven: ob novici je vsa oživela; oživeti v pričakovanju dogodka / njen obraz je oživel
    // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati razgiban, živahen: zvečer so ulice oživele; brezoseb. zunaj je naenkrat oživelo
  3. 3. ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so oživeli spomini; sum je oživel v njegovi duši
ožoltéti -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. orumeneti: listje je ožoltelo od suše / v obraz je ožoltel
pásti pádem dov., stil. pàl pála (á ā) 
  1. 1. zaradi izgube ravnotežja, opore priti
    1. a) iz pokončnega položaja na tla zlasti v ležeči položaj: spotaknil se je in padel; pasti naprej, vznak, zviška; padel je kot pokošen / dobro prisloni lestev, da ne bo padla; drevo se mora prav zasekati, da pade v želeno smer / pasti po stopnicah / zadeta žival je padla se je zgrudila; konj je padel pod njim / ekspr.: zaradi dolgov je moral gozd pasti so ga morali posekati; pšenica je v dveh dneh padla bila požeta; od utrujenosti je kar padel na stol se brez moči usedel; padel je pred njim na obraz vrgel se je
    2. b) z višjega mesta: veja se je odlomila in je padel; pasti s konja; pasti z ladje v morje; knjiga je padla s police; pasti v brezno, za omaro / milo mu je padlo iz rok; otrok ji je padel iz naročja
      // prenehati biti nameščen kje: kamenček je padel iz prstana; jermen je padel s kolesa se snel; petlje so padle s pletilke; ekspr. od presenečenja so mu oči skoraj padle iz jamic zelo je izbuljil oči
      // listje je že padlo z drevja odpadlo
  2. 2. premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže priti kam: bomba je padla na hišo; jabolko mu je padlo na glavo / ogrizek je padel zraven koša; gošča je padla na dno se usedla; smet mu je padla v oko; žoga je padla v koš / ekspr.: race padejo na vodo zlasti zvečer priletijo, se spustijo; jed je kar padla vanj zelo hitro jo je pojedel; neka roka mu je trdo padla na ramo začutil je močen prijem na rami
    // v zvezi z na pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago: skakalec se je v zraku obrnil in srečno padel na bok; lahko bi padel na glavo in se ubil; maček pade na noge
  3. 3. s prislovnim določilom pojaviti se, nastopiti na površini: mesečina je padla v sobo; svetloba mu je padla na obraz / njena senca je padla na steno / megla je padla na polje; spraviti seno v kopice, preden pade rosa / padlo je le nekaj kapelj le malo je deževalo
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zgodaj je padel mrak; padla je rosa; bojijo se, da bo padla slana; ekspr. noč je padla na zemljo znočilo se je
  4. 4. pog. nepričakovano, nenapovedano priti: padel je k njemu ravno ob kosilu; ni pisal, kar padel je v hišo / v podjetje je padel inšpektor
    // nehote, po naključju priti: iskal sem izhod, pa sem padel v stanovanje / padel je med veseljake; pasti v slabo družbo / padel je v to delo in ga mora končati nehote, po naključju ga je dobil; naložili so mu ga
  5. 5. spremeniti položaj v smeri navzdol: ko je odpela lase, so ji padli po hrbtu / glava mu je padla na prsi se mu povesila
    // navadno s prislovnim določilom biti tak, da se lepo prilega, ne dela počeznih gub: svilene tkanine lepo padejo
  6. 6. zmanjšati se, znižati se, navadno v precejšnji meri: hitrost vožnje je v drugem krogu padla; pritisk in temperatura sta padla / cena nekaterih izdelkov je padla / število obiskovalcev je padlo pod lansko povprečje / disciplina je padla se je poslabšala; publ. njihova morala je padla
    // priti na nižji ton, manjšo glasnost: pasti z glasom ob zaključku misli; ekspr. glas sirene je v žalostnem tonu padel in izzvenel
    // s prislovnim določilom priti v moralnem pogledu na nižjo stopnjo: tako daleč je padla, da je začela vohuniti; globoko ste padli, odkar ste brez varstva; nižje je padel, kot smo mislili / glede okusa smo zelo padli
  7. 7. biti osvojen, vdati se: okoliščine, v katerih je mesto padlo; po večdnevnem obleganju je trdnjava padla / publ. v tem času je padel najvišji vrh so prišli nanj
    // publ. izgubiti vpliv, veljavo, položaj: realizem je padel, na njegovo mesto je stopila nova romantika / rekord bo padel bo presežen; vojaška vlada je padla morala odstopiti
    // publ. biti odstranjen, izginiti: s tem je padla zadnja ovira za razvoj; pregraje med ljudmi so padle / padel je tudi ta dvom
  8. 8. biti ubit v boju: padel je na fronti; pasti v napadu na sovražnikovo postojanko; padel je med vojno kot partizan / pasti za domovino, svobodo; pasti junaške smrti
  9. 9. ekspr., navadno v zvezi s po napasti: letala so padla po nas; padel je z veliko vojsko po njih / padli so po njih s palicami
    // ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu: ko je povedal svoje mnenje, so vsi padli po njem / padli so po njegovi knjigi
    // začeti hlastno jemati, si prisvajati: pasti po plenu / tujci so padli po naši zemlji / pasti po jedi in pijači začeti hlastno, obilno jesti, piti; pren. kar padel je po knjigi
  10. 10. nav. ekspr., v zvezi z na, s izraža, da kaj neprijetnega začne ali preneha
    1. a) biti obveznost za koga: dajatve so padle na ljudstvo; skrb za otroka je padla na stare starše / pog.: njeno delo je padlo nanj je moral opravljati on; odgovornost za nesrečo pade tudi na vas tudi vi ste odgovorni zanjo; sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; očetova jeza je padla tudi nanj tudi njega je oče kaznoval
    2. b) prizadevati koga: težko breme mu je padlo s pleč; hudo gorje mu je padlo na glavo / utrujenost je padla z njega; ko smo to izvedeli, je padla na nas težka mora
      // pog. priti v posest koga, postati last koga: po materini smrti je hiša padla na sina / nanj je padlo premalo dediščine prišlo, je dobil
      // nekaj njegove slave je padlo tudi na druge tudi drugi so je bili deležni
  11. 11. publ., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: odločitev o tem še ni padla; padlo je povelje za naskok; padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; padlo je vprašanje, kje dobiti sredstva vprašali so
    // padlo je nekaj strelov; v prvem polčasu sta padla dva gola bila dosežena
  12. 12. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: pasti v duševno krizo; padla je v apatijo, obup postala je apatična, obupana; pasti v dvome začeti dvomiti; pazi, da ne padeš v nesrečo ne boš nesrečen; pog. pasti v nezavest omedleti
  13. 13. ne izdelati v šoli, pri izpitu: v prvem letniku je padel in ponavljal / pasti iz matematike / pasti pri izpitu, maturi
  14. 14. ekspr. narediti moralno slabo, neprimerno dejanje: v takih okoliščinah marsikdo pade; vsak lahko pade
  15. 15. pog. priti na, biti na: državni praznik pade na nedeljo; novo leto je padlo na petek / ti dogodki padejo v zadnje leto vojne so se zgodili v zadnjem letu vojne
    ●     pog. tu in tam pade kaka kletev je izrečena; ekspr. kocka je padla ob pomembni odločitvi z negotovim izidom odločeno je; ekspr. krinka je padla pokazalo se je pravo, resnično bistvo, podoba česa; ekspr. z njim stvar stoji in pade on je odločilnega pomena za stvar; pog. upal je, da bo tudi njemu kaj padlo (v žep) da bo tudi on kaj dobil; pog. vse letnice so mu padle iz glave je pozabil; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; žarg., gled. pasti iz vloge prenehati igrati skladno z vlogo; pog. pasti komu okrog vratu objeti ga; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; pog. čakal je tisti, ki je s hruške padel ne bom te počakal; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; nihče ne pade učen z neba vsak si mora pridobiti znanje z učenjem, trudom; pojavil se je, kakor bi padel z neba nepričakovano, nenadoma; ekspr. šele takrat mu je padla mrena z oči šele takrat je zagledal, spoznal stvar, kakršna je dejansko bila; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; ekspr. pasti na kolena poklekniti; biti premagan, vdati se; ekspr. pasti na kolena pred kom kleče ga prositi; ekspr. hiša je padla na kup se je podrla, je razpadla; ekspr. to mi ni padlo na misel, na pamet tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. oko mu je padlo nanjo pogledal jo je; vzbudila je njegovo zanimanje; je kot maček, vedno pade na noge v vsakem položaju, stanju se znajde; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh; publ. društvo je padlo pod zakon je moralo podrediti svoje delovanje zakonu; pog. pasti komu v besedo prekiniti ga pri govorjenju; pasti občini v breme živeti na stroške občine; pog. dela, kar mu v glavo pade kar se mu ljubi; pog. le kaj ti je spet padlo v glavo česa si se domislil; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; pog. sovražnik jim je padel v hrbet napadel jih je od zadaj; zahrbtno napadel; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. padel je policiji v mrežo, zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. čakal je, da mu bo padla v naročje pristala na ljubezenski odnos z njim; to mu je padlo v naročje kot zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; pog., ekspr. padel sem v nemilost pri njem zameril sem se mu, ni mi več naklonjen, ne zaupa mi več; pog. to je tako, da pade v oči zelo opazno; pog. to mi je takoj padlo v oči udarilo; ekspr. v njenih očeh je padel začela ga je manj ceniti, spoštovati; vznes. pasti v prah pred kom zelo se ponižati; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; žarg., lov. na lovu je padlo več srn bilo uplenjenih, ustreljenih; pog. tepel ga je, ne da bi pazil, kam pade po katerem delu; nižje pog. voz je bil ves zvezan, da ne bi padel narazen razpadel; nižje pog. pasti noter priti v neprijeten, kočljiv položaj; nižje pog. od slabosti okoli pasti omedleti; nižje pog. oči so mu padle skupaj zaspal je, zadremal je; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega; preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh
    ♦     fin. tečaj dolarja je padel; šah. figura je padla nasprotnik jo je odstranil s svojo potezo iz igre; šport. pri doskoku je padel
peréti -ím nedov. (ẹ́ í) star. prhneti, trohneti: les peri
poapnéti -ím dov. (ẹ́ í) prepojiti se s kalcijevim karbonatom: žile so mu poapnele
pobesnéti -ím dov., pobêsni in pobésni (ẹ́ í) postati besen: ko je to slišal, je pobesnel; skoraj pobesnel je od jeze / bik je pobesnel / ekspr. hudournik med deževjem pobesni
poblaznéti -ím dov. (ẹ́ í) postati blazen: jetnik je poblaznel / ekspr. ko je to slišala, je čisto poblaznela / ekspr. poblazneti od sovraštva, strahu
pobledéti -ím dov., poblédi tudi poblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti naravno barvo: shujšal je in pobledel / lica so mu pobledela
    // prebledeti: ob tej novici je pobledel; pobledeti od jeze, strahu; pobledel je kot zid
  2. 2. redko obledeti: črnilo, slika z leti pobledi
  3. 3. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so pobledele
  4. 4. knjiž. postati manj izrazit: spomin na to mu je že pobledel
počrnéti -ím dov. (ẹ́ í) postati črn, temen: olupljen krompir hitro počrni / obraz mu je na soncu počrnel
// ekspr. postati umazan: lasje so mu počrneli od dima; srajca je počrnela od prahu
pognáti -žênem dov., stil. poženó (á é) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne
    1. a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en potnik
    2. b) delati, delovati: pognati elektromotor, stroj / po eni minuti lahko poženete stroj s polno hitrostjo / publ. ob prazniku je predsednik skupščine pognal novo hidrocentralo / predica je spet pognala kolovrat; ekspr. kosci so že zgodaj pognali kose začeli kositi
  2. 2. narediti, povzročiti, da se kaj začne bolj hitro gibati, premikati: voznik je od časa do časa pognal konje / pognati konje v dir, drnec / žarg. pognati avtomobil čez sto petdeset kilometrov na uro; pren., ekspr. poženite zadevo, saj čakamo na odločbo že dve leti
  3. 3. narediti, povzročiti
    1. a) da kaj kam gre, pride: srce bolnega človeka požene trikrat manj krvi po telesu kot srce zdravega / črpalka požene pet litrov vode na sekundo
    2. b) da kdo zapusti določen kraj, prostor: pomanjkanje jih je pognalo iz vasi / pustolovstvo ga je pognalo v svet / ekspr. silen hrup ga je pognal iz sobe
  4. 4. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v določeno stanje: lakota ga je pognala v obup; pognati koga v smrt / to bi pognalo svet v vojno / z glagolskim samostalnikom pognati koga v beg, upor
  5. 5. ekspr. nagnati, napoditi: oče ga je pognal od doma / armada je pognala sovražnika nazaj / pognati otroke spat
  6. 6. ekspr. vreči, zagnati: palico je pognal v kot; v obraz mu je pognal tisti drobiž / pognal je čevlje vstran in bos stekel naprej / pognati puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino
  7. 7. ekspr. zapraviti, lahkomiselno porabiti: ukradeni denar je hitro pognal / pognal je hišo in posestvo / več let je pognal za to delo
  8. 8. narediti poganjke: vrtnice so že pognale
    // narediti, povzročiti, da iz česa kaj nastane: rastlina je pognala korenine; seme požene kal / veje so pognale liste / solata je pognala v cvet razvila cvet; pren. to gibanje pri nas ni pognalo korenin
    // začeti rasti: na vrtu je pognal plevel; dojenčku so pognali zobje; pren., ekspr. v njegovem srcu je pognalo novo upanje
    // ekspr. zrasti: krompir je že precej pognal; trava je letos visoko pognala; pren. ob obali je pognalo na stotine počitniških hišic
    ●     žarg. drugo dejanje je režiser pognal hitro čez oder je bilo zrežirano tako, da so se dogodki na odru hitro vrstili; ekspr. boš že kako pognal te dni preživel; pog. kislo mleko ga je pognalo zaradi njega si je moral izprazniti črevesje; pognati korenine ekspr. v mestu ni nikoli pognal korenin se ni vživel, počutil doma; stal je tam, kot bi pognal korenine dolgo časa, vztrajno; ekspr. to mu je pognalo kri v glavo, lica zardel je; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; ekspr. pognati komu meč v srce usmrtiti ga z mečem; ekspr. marsikatero noč je pognal s prijatelji preživel v popivanju, veseljačenju; pog. te tablete so mu hitro pognale krvni pritisk povišale, zvišale; ekspr. to mu bo pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; pog. z enim udarcem je pognal žebelj v desko ga zabil; ekspr. pognati koga na boben narediti, povzročiti, da pride njegovo premoženje na prisilno dražbo, da gospodarsko propade; ekspr. pognati na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. visoka odkupnina je marsikaterega kmeta pognala v roke oderuhov ga je naredila denarno, gospodarsko odvisnega od njih; ekspr. pognati hišo, most v zrak razstreliti; ekspr. vse je pognal po grlu zapravil s pijačo, zapil; ekspr. le kaj ga je pognalo, da je to storil spodbudilo, bilo vzrok; pojavil se je pred nami, kot bi pognal iz tal nenadoma, nepričakovano
pogoréti -ím dov., pogôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. biti v požaru, ognju uničen: velik del gozda je pogorel; hiša je pogorela, hlev je pa ostal; ekspr. pogoreti do tal popolnoma
    // pog., ekspr. sosed je pogorel pogorela mu je hiša, gospodarsko poslopje; brezoseb. pogorelo jim je
    ●     ekspr. trikrat seliti, preseliti se je enkrat pogoreti ob selitvah se pohištvo zelo poškoduje, uniči
  2. 2. zgoreti do konca: vsa drva so pogorela; sveča je pogorela / ogenj v peči je pogorel ugasnil
  3. 3. ekspr. doživeti neuspeh: režiser je s svojo predstavo pogorel; pri volitvah so pogoreli; klavrno pogoreti; pogoreti na celi črti popolnoma, v celoti
    // načrt je pogorel ni bil uresničen, izpeljan; pri partiji šaha je spet pogorel bil premagan
  4. 4. star. prenehati žareti: zarja nad gorami je pogorela
pokrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zakrneti: zaradi življenja v temi so jim oči sčasoma pokrnele / drevesa so zaradi škodljivih plinov pokrnela okrnela
poledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v led; zmrzniti: ostanki snega na dvorišču so poledeneli
    // prekriti se z ledom: če je ob deževju mrzlo, cesta poledeni / jezero je poledenelo
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mi čisto poledenele
  3. 3. ekspr. začutiti velik strah, grozo: ob prvem strelu je poledenela / kri mu je poledenela
pomodréti -ím dov. (ẹ́ í) postati moder: grozdje je že pomodrelo / ustnice so ji pomodrele; pomodreti od jeze; pomodreti v obraz
♦ kem. lakmus pomodri
ponarodéti -ím dov. (ẹ́ í) navadno v zvezi s pesem postati tak, da se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja: njegova pesem je z melodijo vred ponarodela
ponoréti -ím dov., ponôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, ponori; ženska je čisto ponorela; v tej samoti bi človek ponorel / vse mesto je ponorelo ob njegovem prihodu
  2. 2. ekspr., v zvezi z od postati zelo vznemirjen zaradi močnega čustva: ponoreti od ljubezni, navdušenja, razburjenja, sreče, veselja
  3. 3. pog. postati duševno bolan: jetnik je v samici ponorel; zaradi mučenja je ponorel
  4. 4. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: avtomobil je ponorel; kazalci so ponoreli; raketa je ponorela in začela švigati sem in tja
    ●     ekspr. ali si ponorel zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno, nerazsodno; ekspr. otroci so na travniku kar ponoreli so začeli divje, razposajeno tekati sem ter tja; ekspr. ponorel je za tisto lepotico zaljubil se je vanjo; ekspr. rekel je, da je včasih dobro malo ponoreti se (hrupno) pozabavati
pooglenéti -ím dov. (ẹ́ í) (na površini) spremeniti se v oglje: tramovi so poogleneli
pordečéti -ím dov., pordéči in pordêči (ẹ́ í) postati rdeč: listje je že pordečelo; obraz mi na soncu hitro pordeči
pordéti -ím dov., pordì (ẹ́ í) postati rdeč: cvet, jabolko pordi / sneg je pordel od krvi / pordel je in umolknil zardel
porjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav: listi so že porjaveli in odpadli / obraz mu je na soncu hitro porjavel
  2. 2. postati rjast; zarjaveti: ključavnica je porjavela
poroženéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rožen: gornja plast kože poroženi
porumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: po naravni dozoritvi ta jabolka še porumenijo / listje je porumenelo in odpadlo / v taborišču je shujšal in porumenel
posinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati moder, sinji: obraz je posinjel od besa, kašlja; ustnice so mu posinjele od mraza; posinjeti v obraz
posivéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati siv: deske na dežju posivijo / brada mu je zgodaj posivela; lasje so mu že precej posiveli pri njegovih laseh prevladuje siva barva
    // nebo pred dežjem posivi; premalo izprano perilo polagoma posivi postane umazano belo; od strahu je posivel v obraz
  2. 2. dobiti sive lase: v enem tednu je posivel; v njegovi družini zgodaj posivijo
posteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati podoben steklu: riž pražimo, da postekleni
● ekspr. njene oči so posteklenele osteklenele
postvaréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati iz česa nematerialnega, duhovnega predmet, stvar tako, da se nematerialnemu, duhovnemu pripisujejo lastnosti, značilnosti predmeta, stvari ali pa se to z njim enači: družbeni odnosi so postvareli
posurovéti -ím dov. (ẹ́ í) postati surov, grob: zaradi pogostega pijančevanja je posurovel / v jezi mu je glas posurovel
potemnéti -ím [təm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti
    // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne
    // svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi
  2. 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal
pozébsti -zébem dov., nam. pozébst in pozèbst; pozébljen tudi pozében (ẹ́) zaradi mraza se poškodovati, uničiti: rožmarin je pozebel; žito jim je pozeblo; te rastline tudi v najhujšem mrazu ne pozebejo
● kopriva ne pozebe zdrav, odporen človek uspešno kljubuje bolezni, naporu; slabega, malovrednega človeka navadno ne zadene nesreča
pozelenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati zelen: krompir na svetlobi pozeleni; opeka je pozelenela od plesnobe, vlage / ekspr. pozeleneti od jeze, zavisti
● žarg., avt. vozniku je balonček pozelenel poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
// ekspr. razjeziti se, razburiti se: ko je to slišal, je kar pozelenel
požoltéti -ím [u̯t] dov. (ẹ́ í) star. porumeneti: listje je požoltelo in odpadlo / pri zlatenici koža požolti / v teh letih je požoltel in posivel
prebledéti -ím dov., preblédi tudi preblêdi (ẹ́ í) nenadoma izgubiti naravno barvo, zlasti na obrazu: prebledeti od strahu; ob teh besedah je prebledel; prebledeti kakor platno, stena, zid / njegov obraz je prebledel
preboléti -ím dov., prebôlel (ẹ́ í) prenehati biti deležen
  1. a) bolezni: preboleli so ošpice, tifus, zlatenico; pog. preboleti gripo na nogah, stoje ne da bi ležal
    // preboleti bolezen
  2. b) določenega, zlasti neugodnega duševnega stanja: preboleti krizo; lani je prebolel hudo nesrečo, poraz, sramoto
    // prenehati biti žalosten zaradi česa: to sem že prebolel; očetove smrti ni mogla preboleti / so stvari, ki jih ni mogoče preboleti pozabiti
    // pog. fanta je že prebolela
    ●     pog. teh nekaj tisočakov bom že prebolel jih bom z lahkoto plačal; ne bo mi hudo zaradi njihove izgube
pregoréti -ím dov., pregôrel (ẹ́ í) zaradi gorenja poškodovati se, uničiti se: leseni opaž ob peči je pregorel / te žarnice rade pregorijo
preíti -ídem stil. préjdem dov., preídite stil. préjdite; prešèl prešlà prešlò tudi prešló, stil. prêšel prêšla (í, ẹ́) 
  1. 1. priti čez kaj: preiti potok; čete so prešle travnik in se ustavile na robu gozda / čez most, po mostu so prešli na drugo stran reke / vojaki so v največji tišini prešli cesto prečkali
    // s težavo smo prešli ostri rob grebena / ekspr. prešel je že pol sveta, pa še ni videl tako lepega kraja / hladna fronta je ponoči prešla naše kraje / publ. hkrati z gledališčem je prešel v novo stavbo tudi lutkovni oder / strup je prešel v živce in mišice
    // priti mimo česa: prešla sta planšarske koče in se začela vzpenjati v hrib; bali so se, da preidejo dogovorjeno zborno mesto / stopil je hitreje, da bi jo prešel prehitel; pren., ekspr. preiti strogo, trdo preizkušnjo
  2. 2. s predlogom spremeniti, menjati
    1. a) okolje: vsi potniki so prešli iz prvega v zadnji vagon / cela četa je prešla k partizanom
    2. b) način dela, delovanja: preiti na gverilsko taktiko vojskovanja; podjetje je prešlo na nov način računanja stroškov / iz teorije preiti v prakso / od vina je prešel na žganje začel je piti žganje
      // od pisanja komedij je prešel na pisanje dram / takoj so prešli na dnevni red (sestanka)
    3. c) način obstajanja: pri delu mišic je prešel sladkor v mlečno kislino / tu preide hrib v ravnino; cesta nenadoma preide v stepo / bela barva je prešla v sive odtenke / preiti od besed k dejanjem / ekspr. smeh velikokrat preide v jok
    4. č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: po očetovi smrti bo imetje prešlo na sina; hiša je prešla v last občine / mesto je po nekajurnem boju prešlo v roke napadalcev so ga zavzeli napadalci
      // precej materinih lastnosti je prešlo na hčer
      // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: prešli so v napad, v obrambo; zabava je prešla v bučno razgrajanje / učiteljica je prešla od razlage k spraševanju / konj je prešel v lahen dir / dan je prešel v noč znočilo se je
  3. 3. publ. pojaviti se nad določeno stopnjo, mero; preseči: poročilo je prešlo okvire bežnega poročanja / trpljenje je prešlo meje človeške vzdržljivosti / njena kriza je že prešla svoj vrh
  4. 4. knjiž. miniti, končati se: čas, primeren za sajenje, je že davno prešel; ko so mu rano previli, mu je prešla vsa bolečina; nevarnost je kmalu prešla / prešla so leta, preden sta se znova srečala / nevihta je prešla brez hujših posledic / za vselej jih je prešla volja do razgrajanja / kam je prešlo njegovo bogastvo izginilo
  5. 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik; obiti: njen obraz je prešel nasmeh / v hipu ga je prešla jeza, slabost; spoznanje jo je prešlo kot blisk
    ●     ekspr. kljub mrazu rože niso prešle niso zmrznile; ekspr. tako so se ustrašili, da jim je beseda prešla da niso mogli govoriti; pog. novi znanci so kmalu prešli na ti so se začeli tikati; ekspr. strah mu je prešel v kosti vedno se je bal; meso in kri ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; preiti v navado navaditi se; stavek je že prešel v pregovor postal; publ. domačini so prešli v vodstvo že v prvem polčasu so dosegli prednost v igri; knjiž. njegovo ime je prešlo v zgodovino postal je znan zaradi svojih dejanj; preiti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; knjiž. kmalu ji je prešlo ji je odleglo, stanje se ji je izboljšalo
prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
  2. 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
    ●     ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel
premréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., premŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) postati negiben, tog, manj občutljiv zlasti zaradi mraza: roke so mu premrle; premreti od mraza / ekspr. od strahu je premrla; pren., knjiž. vsa narava je premrla
prepásti -pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā) star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla
● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot, vse to ga je prepadlo zelo prestrašilo
preperéti -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zaradi delovanja vlage, mraza, toplote: gnoj, listje preperi; tkanina je na soncu preperela; prst mora dobro prepereti
prerjavéti -ím dov. (ẹ́ í) zaradi rjavenja dobiti luknjo, luknje: ograja je prerjavela
prestaréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati prestar za kaj: ko so za tako delo prestareli, so jih premestili na druga delovna mesta
prezébsti -zébem dov., nam. prezébst in prezèbst; prezébljen tudi prezében (ẹ́) premraziti se: pojdiva v hišo, da ne prezebeš / noge so mu prezeble
● star. če zemlja ne prezebe, se spomladi težje obdeluje premrzne
prezoréti -ím dov., prezôrel in prezorèl in prezorél (ẹ́ í) postati prezrel: sadje ne sme prezoreti
preživéti -ím dov., prežível (ẹ́ í) 
  1. 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne
    // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral
    // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje
  2. 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel
    // nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi
    // ekspr. drevo ni preživelo hude zime
    // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas
  3. 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami
prispéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili
  2. 2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, odkoder bo nadaljeval pot v Jugoslavijo; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo
    ●     zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali
príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 
  1. 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
    1. a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Beograda / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
    2. b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
    3. c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
      // premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
  2. 2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je
    // piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo
    // ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
    // po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
    // s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
  3. 3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju
    // zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
  4. 4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na žiro račun je že na žiro računu
    // prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
  5. 5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
    // pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
  6. 6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / proizvodnja je prišla do stopnje, ko je ni več mogoče povečati / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
    // pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
  7. 7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča
    // pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
    // brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
  8. 8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena
    // pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
    // izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
    // začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
  9. 9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili
    // z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
    // pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
  10. 10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
  11. 11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
    // izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
  12. 12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
  13. 13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
    // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
  14. 14. pog., z izrazom količine stati, veljati: zidar te pride tristo dinarjev na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
    // znesti: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
  15. 15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
    1. a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti
      // priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati
      // pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
    2. b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
    3. c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
      ●       pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrasel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je precej zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; odtod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
      ♦       rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale
privréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje
    // ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze
    ●     ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega nenadoma jih je rekel; ekspr. iz src je privrela vesela pesem začeli so veselo peti; ekspr. iz prsi so ji privreli vzdihi začela je vzdihovati
  2. 2. ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so privreli na ulice; vsa posadka je privrela na kup / od vseh strani so privrele čebele
proíti prôjdem dov., prôjdite; prôšel prôšla (í ó) nar. belokranjsko  
  1. 1. (od)iti: preden projdeš, se oglasi
  2. 2. miniti, končati se: leta hitro projdejo
    ●     nar. belokranjsko denar hitro projde se porabi, se potroši
propásti -pádem dov., stil. propàl propála (á ā) 
  1. 1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla
    // marsikatera civilizacija je že propadla
  2. 2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla
  3. 3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti
  4. 4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti
  5. 5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla
  6. 6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli
  7. 7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel
razbesnéti -ím dov., razbêsni in razbésni (ẹ́ í) spraviti v besnost: očitki so ga razbesneli; poraz je gledalce zelo razbesnel
razboléti -ím dov., razbôlel (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. 3. os. povzročiti, da kaj postane (zelo) boleče: mazilo je rano razbolelo; tresljaji bodo nogo še bolj razboleli
  2. 2. knjiž. povzročiti, da kdo postane zaradi močnega čustva zelo prizadet, vznemirjen: ne povej mu, to bi ga samo razbolelo; ob tej novici se je razbolel
razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se, in razcvêsti se -cvêtem se [-cvə- in -cve-] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas  
  1. 1. narediti cvet, cvete: zaradi tople pomladi se sadno drevje zgodaj razcvete / ekspr. vrt se razcvete / cvet se razcvete se odpre
  2. 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: njen obraz se je razcvel; po porodu se je spet razcvela
  3. 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po vojni se je mesto spet razcvelo
    // pojaviti se v veliki meri: razcvelo se je zanimanje za antično dramatiko / med njima se je razcvela ljubezen
  4. 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: hlačni rob se hitro razcvete
    ●     ekspr. od zadrege so se ji razcvela lica je zardela; ekspr. od pika se mu je razcvel nos postal temno rdeč; ekspr. ustnice so se ji razcvele v nasmeh nasmehnila se je
razcvetéti se -ím se dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. narediti cvet, cvete: češnja se je razcvetela; vrtnice se bodo kmalu razcvetele / ekspr. travniki so se že razcveteli / cvet se je razcvetel se je odprl; pren., ekspr. pomlad se je razcvetela; v meni se je razcvetelo novo upanje
  2. 2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: hitro si je opomogla od bolezni in se spet razcvetela / od ljubezni se je kar razcvetel / razcvetela se je v lepotico
  3. 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: mesto se je razcvetelo v srednjem veku; obrt in trgovina sta se zelo razcveteli
    // pojaviti se v veliki meri: razcveteli sta se prevodna in izvirna književnost / ob reki so se razcveteli šotori / med njima se je razcvetela ljubezen
  4. 4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: ker so hlače predolge, se je rob hitro razcvetel
    ●     ekspr. na obrazu se ji je razcvetela rdečica zelo je zardela
razgoréti se -ím se dov., razgôrel se (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti močneje goreti: suha drva so se hitro razgorela; grmada, kres se razgori; preveč, zelo se razgoreti / ko se je ogenj razgorel, je postalo toplo / ekspr. iskra se je razgorela v močen plamen; brezoseb. pusti, saj se bo samo razgorelo; pren., ekspr. plamen upora se je razgorel
    // začeti dajati močno svetlobo: sveča se bo kmalu razgorela
    // knjiž. začeti močneje žareti: na nebu se je razgorela večerna zarja
  2. 2. ekspr. pojaviti se v veliki meri: med njima se je razgorela stara ljubezen; v njem so se razgorele strasti / v njihovih srcih se je razgorelo novo upanje
    ●     knjiž., ekspr. od napetosti se ji je razgorel obraz zelo je zardela; knjiž., ekspr. po vrtovih so se spet razgorele vrtnice razcveteli so se njihovi rdeči cveti
razkipéti se -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi
  2. 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel
razlésti se -lézem se dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. z lezenjem prenehati biti skupaj, na enem mestu: mravlje so se razlezle / razlesti se na vse strani
    // z lezenjem priti na večjo površino, na več mest: gosenice so se razlezle po njivi / vojaki so se previdno razlezli po grapah; pren. po nebu so se razlezli temni oblaki
  2. 2. počasi tekoč, polzeč se razširiti po površini: polita barva se razleze po papirju; raztopljeno maslo se razleze po ponvi / premehko testo se med peko razleze / madež se je razlezel po vsej steni
    // nav. ekspr. razširiti se sploh: prijetna toplota se razleze po sobi / utrujenost se mu je razlezla po telesu / po hiši se je razlezel prijeten vonj
    ●     pog. blago se je razlezlo je postalo tanjše, se je na več mestih raztrgalo; ekspr. lica so se mu razlezla od zadovoljstva poteze na obrazu so pokazale, da je zadovoljen; ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je; ekspr. staro zidovje se je sčasoma čisto razlezlo je razpadlo; pog. od preobilne hrane se je kar razlezel je postal zelo debel
razpásti -pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 
  1. 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov
  2. 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline razpadejo; truplo razpade, zastar. se razpade
    // kem. preiti v enostavne spojine ali elemente: organska snov v zemlji razpade; dušikov dioksid razpade v dušikov oksid in kisik
  3. 3. prenehati obstajati, opravljati svojo dejavnost zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: država, vojska razpade; društvo je kmalu razpadlo / družinsko življenje je razpadlo
    ♦     fiz. atomsko jedro razpade
razplamenéti -ím dov. (ẹ́ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameneti ogenj; bakle so se razplamenele; pren. njegove strasti so se razplamenele
razvodenéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: sladka pijača je čez poletje razvodenela; strup se je razvodenel
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja podrobnosti razvodenel / ta dejavnost je z leti razvodenela / njihove trditve so ob dejstvih razvodenele niso več prepričljive
razzébsti -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti
razživéti se -ím se dov., razžível se (ẹ́ í) 
  1. 1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel
    // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo
  2. 2. redko ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini
sčrnéti -ím dov. (ẹ́ í) postati črn, temen: jabolčnik na zraku sčrni; nebo je sčrnelo
skamnéti -ím in skamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati tak kot kamen: snov je skamnela
  2. 2. ekspr. postati negiben, tog: skamneti od groze, začudenja; za trenutek je skamnela
skipéti -ím dov., tudi skípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, voda skipi / lonec nad ognjiščem je skipel
  2. 2. ekspr. razjeziti se, razburiti se: kadar ga zagleda, skipi; za vsako malenkost skipi
    ●     ekspr. srce mu je skipelo v veselju postal je zelo vesel
skopnéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os., navadno v zvezi s sneg z manjšanjem količine prenehati biti, obstajati: sneg je že skopnel; brezoseb. ko je skopnelo, so začeli z delom na polju / megla v dolini še ni skopnela; pren., ekspr. prihranki so mu čez noč skopneli; njegova slava je kmalu skopnela
● ekspr. kar skopnela je v hišo zelo hitro odšla
// ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: jeza mu še ni skopnela; upanje, da se vrne, mu je po tem dogodku skopnelo
skrepenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. otrdeti, otrpniti: noge so mu skrepenele; skrepeneti od mraza / skrepeneti od groze; ob tem prizoru bi skoraj skrepenel / neopran čopič skrepeni; pren. smeh mu je skrepenel na ustnicah
  2. 2. strditi se: lava na površju skrepeni / sneg skrepeni zmrzne
    // skrepeneti v trdo skorjo
splahnéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati po obsegu manjši: oteklina splahni; nabrekla ustnica je počasi splahnela / postal je bled in lica so mu splahnela; mišice so ji zelo splahnele / ekspr. trebušček mu je splahnel; pren., ekspr. kdor ne zna varčevati, mu denar, premoženje hitro splahni
  2. 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: nasmeh mu je splahnel z obraza / njegova slava je splahnela čez noč / navdušenje, upanje, dobra volja splahni / do jutri mu jeza gotovo splahni
    ●     ekspr. fant je splahnel iz hiše naskrivaj, neopazno odšel; ekspr. dogodek je že vsem splahnel iz spomina so pozabili nanj; star. vode na poplavljenem območju so že splahnele upadle
splesnéti -ím dov., splêsni in splésni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati plesniv: kruh, sadje splesni
  2. 2. slabš. postati nedejaven, negiben: v tem kraju bo splesnel; duševno in telesno splesneti
spodletéti -ím tudi izpodletéti -ím dov., spodlêtel tudi izpodlêtel (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti smer premikanja ob dotiku s čim trdim, gladkim: sekira spodleti ob grči / urezal se je, ker mu je nož spodletel / dobro drži, da ti žebelj ne spodleti
    // brezoseb. spodrsniti, zdrsniti: na ledu, mokri skali mu je spodletelo
  2. 2. ne dati (pričakovanega) uspeha, rezultata: načrt, namera, poskus, ukana spodleti; vse, česar se loti, mu spodleti; brezoseb.: v poklicu mu je večkrat spodletelo; priznal je, da mu je v matematiki spodletelo da je dobil negativno oceno
sprhnéti -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les, slama sprhni; deske na vlažnih tleh hitro sprhnijo; truplo sprhni v zemlji
● slabš. v takem okolju človek sprhni duševno otopi, postane nedejaven
sprstenéti -ím dov. (ẹ́ í) agr. spremeniti se v prst: listje sprsteni; pren., knjiž. v teh gričih so sprsteneli njegovi predniki
strohnéti -ím dov. (ẹ́ í) razpasti, razkrojiti se zlasti zaradi delovanja vlage: les strohni; na zemlji deske hitro strohnijo; truplo strohni v grobu
● slabš. v tem kraju bo še strohnel duševno otopel, postal nedejaven
ugrézniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol: zemeljske plasti so se ugreznile; zelo se ugrezniti; tu se tla vsako leto ugreznejo za dva milimetra / grob se je ugreznil
  2. 2. zaradi lastne teže prodreti v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa so se ugreznila v zemljo; noge so se mu ugreznile v pesek / ob nakladanju tovora se ladja ugrezne globoko v vodo
  3. 3. pod pritiskom, težo spremeniti obliko v smeri navpično navzdol: pod njegovo težo se je žimnica ugreznila
  4. 4. knjiž. pogrezniti se: ugrezniti se v branje / ugreznila se je v žalostne misli; ugrezniti se vase
    ●     sram ga je, da bi se najraje ugreznil v tla, zemljo zelo ga je sram; ekspr. izginil je, kot bi se v zemljo ugreznil nenadoma, nepričakovano
umréti umrèm tudi umŕjem stil. umrjèm dov., umŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) prenehati živeti: bolnik je umrl kmalu po operaciji; umrl je mlad; starši so mu umrli pred enim letom; umreti na potovanju, v prometni nesreči; umreti pod ruševinami; umreti doma, v bolnici; umreti v hudih bolečinah; umreti od lakote, mraza, starosti, strahu; umreti za kapjo, tuberkulozo; umreti zaradi pljučnice, raka; lahko, mirno umreti / umreti v bedi, samoti; v vojni je umrlo veliko ljudi / umreti junaške, naravne smrti / umreti za domovino / zaradi mraza so vse čebele umrle
// ekspr. prenehati obstajati: ljubezen med njima je umrla; njuno prijateljstvo je umrlo / vsako upanje mi je umrlo prenehal sem upati; spomini v njej še niso umrli še se spominja
// pesem je umrla nekje v daljavi zamrla
● oče je umrl brez oporoke ne da bi naredil oporoko; ekspr. zaradi onesnaženosti je reka umrla je prenehalo življenje v njej; ekspr. skoraj umrla je od smeha zelo se je smejala; če hujšega ne bo, še umreti ne bo treba
upásti upádem dov., stil. upàl upála (á ā) 
  1. 1. dobiti nižjo gladino: reka je upadla / po nevihti je voda kmalu upadla
    // zaradi izgube zraka, vode postati nižji, gostejši: sneg je čez dan upadel; pazi, da testo ne upade se sesede; oteklina mu je nekoliko upadla uplahnila
    // pri kuhanju jagodičje upade
  2. 2. postati po obsegu manjši zaradi hujšanja, manjše čvrstosti: lica so mu upadla; trebuh mu je upadel / oči so jim upadle od lakote so se jim udrle
  3. 3. priti na nižjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: glas mu je upadel / fantu je upadel pogum; sla po jedi jim je upadla; začetna vnema je kmalu upadla
    2. b) glede na obseg dejavnosti, kvaliteto: trgovina je v takih razmerah upadla / umetnost v tem času upade
    3. c) glede na količino: izvoz je upadel / število prošenj je v primerjavi z lanskim letom upadlo / povpraševanje po leposlovju je upadlo
    4. č) glede na možni razpon: moč orkana je upadla
      ●       ekspr. ob njegovem pogledu mu je beseda upadla ni imel več poguma govoriti; ekspr. srce vam ne sme upasti ostati morate pogumni
uplahnéti -ím dov. (ẹ́ í) postati po obsegu manjši: oteklina je uplahnela; pren., ekspr. sredstva za raziskovalno delo so uplahnela
usnúti usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti
● star. za večno usnuti umreti
usôpsti usôpem dov. (ó) knjiž. upehati, zasopsti: pot ga je utrudila in usopla / po strmih stopnicah se je usopel
uspéti uspèm dov. (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. s svojim delom, prizadevanjem doseči tak rezultat, kot se želi, pričakuje: bil je vesel, da je uspel; uspeti v poklicu / uspeti pri delu; uspeti v prizadevanju urediti kaj / podjetje je z novimi izdelki uspelo; s komedijo so na gostovanju zelo uspeli; finančno, gospodarsko uspeti
  2. 2. uresničiti se tako, kot se želi, pričakuje: zamenjava stanovanja je uspela; stvar je delno, v celoti uspela / izlet je uspel; od več posnetkov bo eden gotovo uspel
  3. 3. z nedoločnikom izraža uresničitev hotenega, zaželenega dejanja: nismo ga uspeli rešiti; komaj jo je uspela prepričati; hiše še ni uspela pospraviti / s smiselnim osebkom v dajalniku uspelo mu je pobegniti
uvenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati (u)vel: vrtnice rade uvenijo / ekspr. obraz ji je uvenel
// ekspr. prenehati obstajati (v veliki meri): lepota, slava kmalu uveni
vdovéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. ovdoveti: po nekaj letih zakona je vdovel
vstáti vstánem dov. (á ȃ) 
  1. 1. spraviti se iz ležečega ali sedečega položaja v pokončnega: govoreči je vstal, da bi ga bolje slišali; hitro, sunkovito vstati; vstati iz postelje, izza mize, s stola / vstati komu odstopiti mu sedež
    // spraviti se v pokončen položaj po spanju, počitku: mati je že vstala, otroci pa še spijo; vstati ob šestih; pozno, zgodaj vstati
    // (po ozdravljenju) zapustiti bolniško posteljo: bolnik je že vstal; en teden ne sme vstati; danes je prvič vstala; kmalu ne bo mogel več vstati / pog. bali so se, da ne bo več vstala iz postelje ozdravela; star. vstati od bolezni
  2. 2. ekspr., v zvezi z od prenehati delati kaj v sedečem položaju: vstati od dela, učenja / težko vstane od knjige preneha brati, se učiti
  3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom pokazati se višje od okolice: iz morja je vstal otok; pred njim je vstala tovarna / sonce je že vstalo vzšlo
    // pojaviti se premikajoč se s tal navzgor: z jezera je vstala megla; za njimi je vstal oblak prahu / pred njim so vstale čudne pošasti so se pojavile
    // nastati, pojaviti se sploh: na teh tleh je vstala kultura, edinstvena na svetu; pri njih je vstalo novo življenje / sredi noči je vstala burja začela pihati; pojavili so se oblaki in vstal je vihar / vstal mu je dvom, sum začel je dvomiti, sumiti; v srcu mu vstane jeza, skrb, žalost postane jezen, zaskrbljen, žalosten; v ljudeh je vstalo sovraštvo do tujcev začeli so sovražiti tujce
    // v njem so vstale maščevalne misli
  4. 4. ekspr. pojaviti se v zavesti koga: iz pozabe so vstali dogodki iz mladosti; pred njim je vstalo nerešljivo vprašanje / v spominu so mu vstali neznani obrazi spomnil se je neznanih obrazov
  5. 5. ekspr. prenehati biti v negativnem, neugodnem stanju: vstati iz revščine, sužnosti / pesn. vstati od smrtnega spanja / verjeli so, da bo njihova domovina nekoč vstala se obnovila, okrepila; že ugasla ljubezen je spet vstala
  6. 6. ekspr., navadno v zvezi s proti upreti se, začeti nasprotovati komu: ljudstvo je vstalo proti taki odredbi; vstati proti krivici; vstali so kot en mož proti sovražniku
  7. 7. v krščanstvu priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: verovati, da bodo mrtvi vstali / vstati od mrtvih / Kristus je vstal od mrtvih vstal tretji dan po smrti
    ●     vznes. vstal je velik pesnik, prerok nastopil; ekspr. vstal je vik in krik začeli so se zelo razburjati; ekspr. vstati z levo nogo biti slabo razpoložen; knjiž. vstal je na pot odšel je; od mize je vstal še lačen ni se najedel do sitega
vzbesnéti -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni
vzíti1 vzídem dov., vzšèl vzšlà vzšlò tudi vzšló (í) 
  1. 1. dvigniti se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzide / vzšla je rdeča zarja / ekspr. izza hriba vzide oblak / ekspr. vzšel je nov dan začel se je
    ♦     astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
  2. 2. knjiž. priti, pojaviti se: od nekod vzide šum / iz srca mu vzide molitev, prošnja / iz tega je vzšlo vse zlo
    // nastati, pojaviti se: v duši vzide upanje, vera / nenadoma mu vzide spoznanje spozna
    ●     ekspr. naj mi več ne vzide dan naj več ne doživim naslednjega dne, naslednjega sončnega vzhoda; vznes. tudi njim bo vzšel dan svobode tudi oni bodo svobodni, osvobojeni; knjiž. končno je vzšlo sonce tudi za nas smo tudi mi srečni
vzkipéti -ím dov., tudi vzkípel (ẹ́ í) 
  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko vzkipi / ekspr. morje vzkipi
  2. 2. ekspr. pokazati se, pojaviti se v veliki meri: čustva so mu vzkipela / v njem vzkipi jeza, ljubezen / iz ust mu vzkipijo obtožujoče besede / brezoseb. tedaj je iz nje vzkipelo
  3. 3. ekspr. razjeziti se, razburiti se: hitro, za vsako malenkost vzkipi / ali se tako dela, vzkipi sosed
    ●     ekspr. cesta je ob koncu zime vzkipela zaradi vlažnosti in pritiskov se je neenakomerno vzbočila, poškodovala; ekspr. spet mu je vzkipela kri spet se je zelo vznemiril, razvnel, razjezil; ekspr. pogovor je vzkipel v prepir prešel; ekspr. vzkipeti od jeze hitro se zelo razjeziti; majhen piskrc hitro vzkipi človek šibke, nizke postave se hitro razjezi, razburi
vzklíti vzklíjem dov. (í) 
  1. 1. pognati kal(i); vzkaliti: koruza je že vzklila / to seme hitro vzklije
  2. 2. s klitjem, rastoč priti, se pojaviti: iz zemlje so vzklile cvetlice, trava
  3. 3. knjiž. nastati, pojaviti se: na licih ji vzklije rdečica / v njem vzklije ljubezen / novo življenje vzklije; iz tega vzklije zlo / iz teme vzklije svetloba se pokaže, zasveti
vzníkniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. priti na površje, pojaviti se na površju: potok vznikne in kmalu ponikne / podmornica vznikne na površje vzpluje
    // iz vode vzniknejo lokvanji
    // knjiž. vzkaliti: pšenica je že vzniknila / seme je slabo vzniknilo
  2. 2. knjiž. postati viden, opazen: pred njim vznikne visoka postava; vojak je vzniknil kakor iz tal / iz teme, v temi vznikne luč
  3. 3. knjiž. nastati, pojaviti se kot rezultat kake dejavnosti: po deželi so vzniknile nove šole; takrat je vzniknilo več organizacij / vzniknile so različne oblike življenja
    // nastati, pojaviti se iz česa: to delo je vzniknilo iz izročila
    // nastati, pojaviti se sploh: ob tem vzniknejo različna vprašanja; vzniknile so nove zahteve / v tistem času je vzniknilo veliko novih pesmi
vzplamenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. zagoreti s plamenom: ogenj vzplameni / po hribih so vzplameneli kresovi; senik vzplameni kakor bakla
    // začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom: petrolejka, sveča še nekajkrat vzplameni in končno ugasne
  2. 2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi: nebo vzplameni / ob blisku pokrajina vzplameni / oči so mu vzplamenele
  3. 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: ljubezen, upanje spet vzplameni; v srcu mu vzplameni sovraštvo / boj, polemika znova vzplameni
    // postati zelo čustveno vznemirjen: vzplameneti od jeze / srce mu vzplameni
    ●     knjiž., ekspr. znova vzplameni dan nastane močno sijoč, žareč; knjiž., ekspr. kmalu po okupaciji je vsa dežela vzplamenela je vso deželo zajel boj, upor
vzplamtéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. zagoreti s plamenom: ogenj vzplamti / suho dračje takoj vzplamti
    // začeti goreti z višjim, močnejšim plamenom: petrolejka, sveča nekajkrat vzplamti in končno ugasne
  2. 2. knjiž. zasijati, zažareti v močni svetlobi: nebo vzplamti / oko mu vzplamti v pritajenem ognju
  3. 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: jeza, strast znova vzplamti; med njima vzplamti ljubezen / v očeh mu vzplamti upanje / boj spet vzplamti
    // postati zelo čustveno vznemirjen: vzplamteti od ljubezni, sovraštva / ne bodi nesramen, je vzplamtel
vztrepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. stresti se od vznemirjenja ali mraza: ko ga je zagledala, je vztrepetala; vztrepetati od groze, v grozi; vztrepetati po vsem telesu / roke, ustnice so ji vztrepetale; ekspr. nobena mišica mu ni vztrepetala, ko so mu brali obsodbo / ekspr. zadeta ptica je vztrepetala in mrtva obležala
  2. 2. ekspr. na kratko, rahlo se premakniti iz določene lege v drugo in nazaj: listi vztrepetajo v vetru; plamen sveče vztrepeta / zrak vztrepeta od strela / strune žalostno vztrepetajo
    // rahlo, komaj zaznavno zamahniti s perutmi: ptica vztrepeta v zraku
  3. 3. ekspr. začutiti strah, skrb zaradi koga, česa: vztrepetati za hčer, za sinovo usodo / saj bo padel, vztrepeta mati / pred njim marsikdo vztrepeta
  4. 4. ekspr. v kratkih časovnih presledkih večkrat rahlo se spremeniti v višini ali jakosti, navadno zaradi vznemirjenosti: glas mu vztrepeta
    // navadno s prislovnim določilom pojaviti se kje, rahlo spreminjajoč se v jakosti, opaznosti: na licih mu vztrepeta nasmešek
zabledéti -ím dov., zablédi tudi zablêdi (ẹ́ í) star. obledeti: napis je že zabledel / zabledeti od strahu prebledeti
// zvezde so zabledele izgubile močen sijaj, svetlobo
// spomini na mladost so zabledeli postali manj izraziti
zabogatéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. obogateti: želel si je zabogateti; zabogateti s trgovanjem; na hitro zabogateti / mesto je zabogatelo
začrnéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati črn, temen: olupljen krompir hitro začrni / obraz mu je na soncu začrnel
    // ekspr. postati umazan: tla so že čisto začrnela
  2. 2. knjiž. temno se pokazati: nad nami je začrnelo skalovje
zagoréti -ím dov., zagôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. začeti goreti: suho dračje je hitro zagorelo; za skednjem je zagorel tudi hlev; po hribih so zagoreli kresovi / brezoseb. ob suši je zaporedoma zagorelo na več krajih
  2. 2. z gorenjem začeti dajati svetlobo: sveča je zagorela z visokim plamenom / luči, žarnice so zagorele in spet ugasnile / na semaforju je zagorela zelena luč / ekspr. pod oknom je zagorela kresnica
  3. 3. ekspr. močno zasijati, zažareti: lunin krajec je že zagorel na nebu; nebo je zagorelo v zarji; oblaki so zagoreli v rdeči barvi / ko bo zagorel dan, bodo že na drugi strani ko se bo zdanilo
  4. 4. ekspr. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v njej zagori hrepenenje, strast; v srcu mu je zagorelo sovraštvo / v deželi je zagorel velik upor
    // pokazati se v veliki meri: v očeh mu zagori ogenj, posmeh; kar zagorela je v radovednosti, zmagoslavju
    // v zvezi z od čustveno se zelo vznemiriti: zagorel je od presenečenja, upornosti
  5. 5. ekspr., v zvezi z za izraziti, pokazati veliko prizadevnost, navdušenje: v hipu je zagorel za nov načrt, za pravično stvar / zagorel je za sosedovo hčerko
  6. 6. dobiti rjavo barvo kože: na počitnicah je lepo zagorel; zagoreti v obraz, po hrbtu
  7. 7. ekspr. postati rdeč, zardeti: ustnice so ji zagorele in zadrhtele; obraz ji je vroče zagorel / zagoreti od jeze, sramu
zagrenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. nav. 3. os. dobiti nekoliko grenek okus: kruh, moka zagreni / brezoseb. v ustih mu je zagrenelo; pren. ob misli na to mu je vse zagrenelo
  2. 2. postati žalosten, razočaran: v takih razmerah človek zagreni
zaíti -ídem stil. zájdem dov., zaídite stil. zájdite; zašèl zašlà zašlò tudi zašló tudi zášel zášla zášlo (í) 
  1. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje: luna, sonce zaide / sonce zaide za goro / ekspr. dan je zašel
    ♦     astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
  2. 2. iti, premakniti se narobe, v napačno smer: spregledal je smerokaz in zašel; zaiti v gozdu; ladja je v megli zašla
    // nehote, nenameravano spremeniti smer gibanja, hoje: v mraku je zašel s poti; malo je zašel na stran, a je hitro popravil smer / letalo je zašlo iz smeri
  3. 3. nehote, nenameravano priti kam: med sprehodom je zašel v stari del mesta; po nesreči je zašel tja / zašel je med tatove; zaiti v slabo družbo / ekspr.: včasih zaide k nam pride; zaiti na kriva pota
  4. 4. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom nehote, nenameravano priti v kako stanje, položaj: zaiti v stisko; zaiti pod vpliv koga / zaiti v dvome / zaiti v dolgove / ekspr. le kako je on zašel v politiko
  5. 5. ekspr. priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: bala se je, da sin ne bi zašel; v takih okoliščinah lahko tudi značajen človek zaide
    ●     ekspr. njegova slava je zašla je minila
zakasnéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: avtobus je tisti dan zakasnel / ura je spet zakasnela pet minut zaostala
  2. 2. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje: cvetenje sadnega drevja je letos zakasnelo
zakostenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. spremeniti se v kost: hrustanec zakosteni / lobanjski šivi zakostenijo
  2. 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti; okosteneti: organizacija je popolnoma zakostenela
zakraséti -ím dov. (ẹ́ í) geogr. postati kras: svet zakrasi
zakrnéti -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: zaradi suše listi, plodovi zakrnijo in odpadejo; otroku je roka zakrnela / sluh zakrni / ekspr.: talent v provinci zakrni; duševno, ideološko zakrneti / ekspr. vest mu zakrni postane manj občutljiva
// izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo: zaradi življenja pod zemljo so krtu oči zakrnele
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
    // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
  2. 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
    ●     ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
zamegléti -ím [məg] dov., zameglì in zamègli (ẹ́ í) knjiž. postati nejasen, moten: ozračje je zameglelo / oči so mu zameglele
zamodréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. pomodreti: grozdje je že zamodrelo / polje zamodri od plavic
zamréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) 
  1. 1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl
  2. 2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati
  3. 3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč
  4. 4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu
    ●     ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati
zaostáti -stánem dov. (á ȃ) 
  1. 1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
  2. 2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
  3. 3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
  4. 4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
    ●     ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici
zapásti -pádem dov., stil. zapàl zapála (á ā) 
  1. 1. v zvezi s sneg padajoč prekriti zemeljsko površino: ponoči je zapadel sneg; že sredi novembra je zapadel prvi sneg / brezoseb. zapadlo je več kot pol metra snega
    // v večjih količinah padajoč
    1. a) zakriti, prikriti: sneg je zapadel hiše in vrtove
    2. b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: sneg je zapadel vse poti / pozimi jih je zapadel sneg, da niso mogli nikamor
  2. 2. zastar. nehote, po naključju priti: ne vem, kako sem zapadel sem / zapasti v križni ogenj
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začetek stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zapasti črnogledosti, obupu; zapasti malodušnosti
    // izraža začetek dejavnosti, kot jo določa samostalnik: zapadel je alkoholizmu / zapasti v brezdelje, sanjarjenje / zapadel je v napake začel je delati napake
  4. 4. ekon., fin. priti do dneva, termina, ko je treba plačati: dolg, menica zapade; terjatve so zapadle / obveznosti zapadejo v plačilo prvega januarja
  5. 5. publ. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost; propasti: viza mu je zapadla
  6. 6. star. postati last koga; pripasti: po očetovi smrti je kmetija zapadla bratu / zapuščina brez dedičev zapade državi
    ●     star. če zastavljenega predmeta ne odkupimo, zapade preide v last upnika; zastar. sonce je že zapadlo zašlo; zastar. po naših zakonih zapadeta smrti bosta obsojena na smrt; bosta usmrčena
zaplesnéti -ím dov., zaplêsni in zaplésni (ẹ́ í) prekriti se s plesnijo: sir zaplesni
zapnéti -ím dov. (ẹ́ í) redko poapneti: žile zapnijo
zardéti -ím dov., zardì (ẹ́ í) 
  1. 1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti: dekle je zardelo; zardela je, ko ga je zagledala; zardeti od jeze, napora, sramu; zardela je kot mak, kuhan rak / zardeti v lica, obraz
    ●     ekspr. zardela je do las, ušes po vsem obrazu, zelo
  2. 2. ekspr. pordeti: nebo je zardelo
zarjavéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rjav, rjast: žeblji so zaradi vlage zarjaveli; ključavnica v vratih je zarjavela
    ●     stara ljubezen ne zarjavi (če ne gori, pa tli) ljubezen nikoli čisto ne mine
  2. 2. postati rjav; porjaveti: otroci so se na soncu okrepili in zarjaveli
  3. 3. ekspr. postati manj gibljiv, manj prožen; otrdeti: moram se razgibati, da mi ne bodo sklepi zarjaveli
    // postati duševno otopel, nedejaven: zarjavel je v poklicu / možgani so mu zarjaveli
zaroženéti -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: gornja plast kože zaroženi
zarumenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo
  2. 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske
zasedéti se -ím se dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. sedeč se zadržati kje predolgo: zasedeti se pri kartanju / zasedeti se do polnoči
  2. 2. od predolgega sedenja postati trd, negibčen: moram malo vstati, popolnoma sem se zasedel / zasedeti se od dolge vožnje
zasinjéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati sinji, svetlo moder: megla se je zredčila in nebo je zasinjelo / obraz mu je od jeze zasinjel
zasnúti -snújem dov. (ú) star. zaspati: zaprl je oči in naglo zasnul; zasnuti od utrujenosti / zasnuti trden sen
zasolzéti -ím [u̯z] dov. (ẹ́ í) knjiž. zasolziti se: oči so ji zasolzele / zasolzeti od ganjenosti
zasopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. zasopsti: v hlevu zasopi vol / zasopeti se pri hoji
zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 
  1. 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
    // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
    // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
  2. 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
    ●     ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í) 
  1. 1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno
    // ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
  2. 2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
  3. 3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
    // prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
  4. 4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju: vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
  5. 5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
zastaréti -ím dov. (ẹ́ í) postati tak, da ni več v skladu
  1. a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
  2. b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
  3. c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari
zastáti -stánem dov. (á ȃ) 
  1. 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane
    // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke so zaradi predpraznične gneče zastale
    // ostati ob pričakovanem, normalnem času neopravljen: druga dela so zaradi košnje zastala
  2. 2. za kratek čas prenehati se gibati, premikati: pri vsakem šumu mu je noga zastala; hotel ga je udariti, pa mu je roka zastala / ekspr. korak mu je zastal
    // za kratek čas prenehati delati, delovati: kolovrat je zaradi živahnega pogovora večkrat zastal / srce mu je za trenutek zastalo; pren., ekspr. na starost mu je pamet zastala
  3. 3. za kratek čas prenehati potekati: dihanje mu je za hip zastalo; napad je za nekaj trenutkov zastal; promet je zaradi nesreče za eno uro zastal / pogovor je po prvem navdušenju zastal
  4. 4. prenehati (intenzivno) napredovati: gospodarstvo je zaradi reform zastalo / sčasoma je v rasti zastal
  5. 5. zaradi mirovanja postati manj gibljiv: noge so mu zastale od sedenja
  6. 6. star. zaostati: za zmagovalcem je zastal za dve minuti / zastati v razvoju za drugimi državami / zastati s plačilom
    ●     ekspr. beseda mu je zastala na ustih besede, ki jo je že skoraj izrekel, ni izrekel; ekspr. ustrašil se je, da mu je dih zastal zelo; ekspr. zgodile so se stvari, da človeku kar dih, sapa zastane zgodile so se presenetljive, grozljive stvari; ekspr. mora govoriti, da mu jezik ne zastane zaradi potrebe po govorjenju, veselja do govorjenja; ekspr. kri mu je zastala (v žilah) zelo se je prestrašil; ekspr. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo kolikor mogoče malo dela; ekspr. v njegovem žepu zastane marsikateri tisočak zadrži si, pridrži si marsikateri tisočak
zasteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli
// v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele
zastrméti se -ím se dov. (ẹ́ í) strmeč se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom; zastrmeti se komu v obraz; topo, začudeno se je zastrmel predse / ekspr. pogled se je zastrmel vanj
zatemnéti -ím [təm] dov., zatemnì in zatèmni (ẹ́ í) 
  1. 1. postati (bolj) temen: papir na svetlobi zatemni; voda je zaradi močnega dežja zatemnela / oči so mu zatemnele od jeze / knjiž. ko je dan zatemnel, so se prižgale luči ko se je stemnilo
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zaradi oblakov je sonce nenadoma zatemnelo
    // postati manj izrazit: njegova slava je hitro zatemnela
  3. 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: ob teh besedah je njegov obraz zatemnel
zbesnéti -ím dov., zbêsni in zbésni (ẹ́ í) 
  1. 1. v dejanju pokazati svoj bes: zbesnel je in začel pretepati otroke; če mu kdo nasprotuje, zbesni
  2. 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: za vasjo je zbesnel boj / morje je zbesnelo
zblaznéti -ím dov. (é í) 
  1. 1. postati blazen: v zaporu je zblaznel; od strahu je skoraj zblaznela; mislil je, da bo zblaznel, tako mu je bilo hudo / ekspr. ko je to slišal, je čisto zblaznel
  2. 2. ekspr. začeti se zelo hitro, neenakomerno premikati: merilni aparati so zblazneli
zbledéti -ím dov., zblédi tudi zblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago na soncu zbledi; rastline v temi zbledijo / barva sčasoma zbledi
    // star. prebledeti: ob teh besedah je zbledel / njegov obraz je zbledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zbledele / modrina neba je zbledela / sončni zahod je zbledel v mrak prešel
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: doživetje je že precej zbledelo; njena podoba mu je zbledela; spomin na tiste čase ne bo zbledel / nasmeh na njegovem obrazu je zbledel
zboléti -ím dov., zbôlel (ẹ́ í) postati bolan: otrok je zbolel; zboleti na ledvicah, pljučih, srcu; zboleti za jetiko, rakom; duševno zboleti; hudo, nevarno zboleti; nahitro je zbolel in umrl; zboleti od žalosti; na smrt zboleti / takrat je zbolelo veliko živine
zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
    // biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
  2. 2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
    ●     knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vroče
zledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda v steklenici je zledenela
    // prekriti se z ledom; poledeneti: v osojnih legah je cesta zledenela / jezero je zledenelo
  2. 2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mu zledenele
  3. 3. ekspr. postati negiben, tog: ob tem prizoru so vsi zledeneli; zledeneti od groze
    // v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: ob kriku mu je zledenela kri v žilah; ko ga je zagledala, ji je srce zledenelo
    ●     ekspr. njegov prijazni pogled je nenadoma zledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob pogledu na žrtev mu je zledenel nasmeh izginil
zmedléti -ím [med in məd] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. izgubiti moč, oslabeti: v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel
  2. 2. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela
  3. 3. ekspr. postati malo slišen: glasovi so počasi zmedleli
znoréti -ím dov., znôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, znori; ob prihodu vlaka so vsi znoreli / znoreti zaradi ženske
  2. 2. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: urna kazalca sta znorela; stroj je znorel in začel poskakovati
  3. 3. pog. postati duševno bolan: v ječi je znorel; znoreti od žalosti; zaradi mučenja je znorela; bilo je tako hudo, da bi skoraj znorel
  4. 4. publ. znoriti: čisto so ga znoreli / znoreti konja
    ●     ekspr. ko je to slišal, je znorel se je zelo razjezil, razburil; ekspr. ali si znorel izraža začudenje, presenečenje ob nespametnem, nerazsodnem govorjenju, ravnanju koga; ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti; ekspr. na stara leta je znorel se je zaljubil
zoglenéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se v oglje: les v kopi zogleni; pečenka je popolnoma zoglenela
// geol. spremeniti se v premog, šoto: rastlinski ostanki so pod zemeljskimi plastmi zogleneli
zrásti zrástem in zrásem dov., zrásel in zrástel (á) 
  1. 1. postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja: v tem letu je otrok zelo zrasel; zrasla je za pet centimetrov višje kot mati; zrasti v dolžino, višino / star. velik je zrasel postal je velik
    // v zvezi z v zaradi takega razvoja se razviti v to, kar izraža dopolnilo: zrasla je v lepo dekle; zrasel je iz otroka v moža / otroci so zrasli v delovne ljudi
    // z rastjo dobiti dokončno podobo: ta drevesa hitro zrastejo; mladič zraste v enem letu / kaj bi bil rad, ko zrasteš ko boš odrasel; šalj. bom kar stal, bom prej zrasel / setev je zrasla in šla v klasje; jedo to, kar zraste na njivi
  2. 2. zaradi naravnega, življenjskega razvoja nastati, pokazati se: fantu so že zrasle brčice; zrasli so novi listi; zrasel mu je prvi zob; iz groba je zrasla vrtnica; po dežju je zraslo veliko gob / treba je počakati, da zraste nova generacija
  3. 3. s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: zrasel je na vasi, pri starih starših / zrasli so v izobilju, revščini
  4. 4. nav. ekspr. postati večji
    1. a) po obsegu: trebuh mu je zrasel; oteklina je čez noč zrasla; mesto je zelo zraslo
    2. b) po številu: na vsakih sto metrov globine zraste temperatura za tri stopinje / število zaposlenih je zraslo
  5. 5. doseči višjo stopnjo
    1. a) glede na intenzivnost, jakost: hrup je še zrasel; pritisk je zelo zrasel narasel
      // od jeze, razburjenja mu je glas zrasel / brundanje je zraslo v glasno petje / pogum, ponos mu je zrasel; ugled ustanove je zelo zrasel
    2. b) glede na količino: dohodki so malo zrasli; potrebe po energiji so zrasle za dvajset odstotkov; promet je v tem obdobju zelo zrasel
    3. c) glede na možni razpon: cene so zrasle; kvaliteta je zrasla
      // razviti se, postati boljši, kvalitetnejši: igralec je v zadnjem obdobju zelo zrasel; moralno, umetniško zrasti / zrasti v dobro pevko
  6. 6. ekspr. nastati, pokazati se kot posledica dela: pod njenimi prsti je hitro zrasel papirnat okrasek / tu bodo zrasli stanovanjski bloki; zrasla so nova naselja / vsak dan zraste kako novo podjetje se ustanovi
  7. 7. nav. ekspr. postati viden, opazen: po dolgi hoji zraste pred nami koča; iz teme je zrasla postava / na nebu je zrasla luna vzšla
  8. 8. ekspr. nastati, razviti se kot posledica česa: čuden upor je zrasel v njem; med njima je kmalu zraslo zaupanje / ta spoznanja so zrasla iz pisateljevega notranjega življenja / ta glasba je zrasla iz ljudskega izročila
  9. 9. postati s čim skladna celota: nova cesta je zrasla z okolico / sosednji naselji sta že zrasli v celoto
  10. 10. ekspr. z naraščanjem glasu, odločnejšim vedenjem pokazati jezo, razburjenje: oče je ukazovalno zrasel / zrasti v jezi / tako ne boš govoril z menoj, je zrasel
    // navadno s prislovnim določilom postati bolj samozavesten, ponosen: od sreče je zrasel do neba; ob taki pohvali je kar zrasel
    ●     ekspr. pri tem delu ti bo zrasla brada zelo dolgo boš to delal; ekspr. greben mu je zrasel postal je domišljav, prevzeten; ekspr. spet so jim zrasle peruti spet so postali (preveč) samozavestni, aktivni; ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; pog. čez glavo mu je zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. s tem dejanjem je zrasel v njenih očeh ga je začela bolj ceniti, spoštovati; ekspr. prodaj mu tisti les, saj ti ni na srcu zrasel saj ni potrebno, da si tako navezan nanj
zrumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: listje zrumeni; zaradi suše je trava zrumenela
zvodenéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. zaradi izgube bistvenih lastnosti, značilnosti postati manj kvaliteten, nekvaliteten: vino zvodeni; stepen sneg sčasoma zvodeni
// postati vsebinsko prazen: članek je zaradi navajanja nepomembnih dejstev zvodenel / akcija je popolnoma zvodenela / uspeh je zvodenel
● ekspr. kri mu je zvodenela postal je slabokrven, anemičen; knjiž. led zvodeni se stopi; ekspr. kaj ti je pamet zvodenela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno
Število zadetkov: 220