letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

letèti -ím nedov.
1. leteti: nu keipi golobecsjem znébe doli leti TF 1715, 38; liki orlove, ednáko k-ſzunczi letijo KŠ 1771, 262; mühica, neleti tak blüzi k-plámni szvêcse KAJ 1870, 8; Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8; pren. I dáni ſzo toj 'zeni dvej velikoga orla perouti, ka bi letejla vu püſcsávo KŠ 1771, 788; Kakda právite düsi mojoj naj leti goré vase TA 1848, 9; A letijo vgrejhe, kak ftics na lejtanye BKM 1789, 252
2. teči: Po pouti neleti KOJ 1845, 28
letéči tudi letóči -a -e leteč: Letéča riba AI 1878, 32; ta ſtrta ſztvár je priſzpodobna kletécsemi orli KŠ 1771, 774; Te je ednoga letécsega jásztrepa sztrêlo AI 1875, kaz. br. 7; Dvá angyela letécsa, zkoteri eden nazviſcsáva Evanyeliom KŠ 1771, 790; Ar vſzáka natúra i divji letécsi, lazécsi i morſzki ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; ſzi ſztvouro Vnouge féle csudne ſztvári letécse BKM 1789, 157; ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

leteti [letẹ́ti letím] nedovršni glagol

leteti, letati

PRIMERJAJ: letati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

leteti glagol

PRIMERJAJ: letejoč, leteč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

leteti nedov., F15, ad fundum ire, k'dnú leteti; aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; cadunt folia, lyſtje lety, pada; convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp letéti; defluunt capilli, laſſi doli letè; evolitare, doſtikrat letéti; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; praetervolare, mimú letéti; praevolare, naprei leteiti, naprei tiá leteiti, ali leitati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás leteiti; revolare, naṡai leteiti, naṡai perleteiti; scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki letè; volare, letéti, leitati; prim. leteč, letejoč 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

leteti -im nedov. leteti: ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

leteti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

leteti glag. nedov. ♦ P: 15 (TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

gòri letèti ~ -ím nedov. leteti: Komaj ednôk je gori doli letêla KAJ 1870, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.