doliležati (doli ležati) glag. nedov. ♦ P: 8 (TPs 1566, JPo 1578, TkM 1579, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
doliležati -im dovršni glagol1. kdo; s prisl. določilom kraja ostati v ležečem položaju zaradi poškodbe, izgube življenja; SODOBNA USTREZNICA: obležati
2. kdo/kaj doživeti poraz v boju; SODOBNA USTREZNICA: biti premagan
3. kdo izgubiti moč, moči; SODOBNA USTREZNICA: omagati
3.1 kaj izgubiti vrednost; SODOBNA USTREZNICA: biti razvrednoten
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.